XX. legija Valeria Victrix

Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.

Zemljevid Rimskega cesarstva pod cesarjem Hadrijanom leta 125 n. št. Legio XX Valeria Victrix je bila takrat nastanjena v Deva Victrix, (Chester, Anglija) v rimski provinci Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje.
Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije

Izvor imena legije je nejasen. O njem obstaja več teorij. Ime Veleria Victrix je dobila verjetno po zmagi v veliki ilirski vstaji pod poveljstvom generala Marka Valerija Mesale Mesalina. Simbol legije je bil veper.

ZgodovinaUredi

Legijo je ustanovil verjetno cesar Avgust kmalu po letu 31 pr. n. št.[1] Legija je bila verjetno del velike rimske vojske, ki se je vojskovala v kantabrijskih vojnah v Hispaniji od leta 25 do 19 pr. n. št.

Legijo so na začetku panonske vstaje (Bellum Batonianum) leta 6 n. št. premestili v Burnum v Ilirik.[2] Leta 6 se je v Tiberijevi vojski bojevala z Markomani.

V Iliriku ji je poveljeval guverner Ilirika Mark Valerij Mesala Mesalin, po katerem je morda dobila ime. Četudi ni bila polnoštevilna, je uspela premagati upornike pod poveljstvom Batona I. Dezitijata.[3] V eni od bitk se je prebila skozi sovražnikove vrste, bila obkoljena in se nato prebila iz obroča.

Po Varovem katastrofalnem porazu v bitki z Germani v Tevtoburškem gozdu leta 9 je bila XX. legija Valeria Victrix premeščena v Oppidum Ubiorum v Spodnji Germaniji in od tam med Tiberijevim vladanjem v sedanji Neuss.

Bila je ena od štirih legij, s katerimi je Klavdij leta 43 n. št. napadel Britanijo, in ena od legij, ki so porazile britanskega poglavarja Karataka v bitki, po kateri se je v 50. letih utaborila v Camulodunumu. Nekaj enot se je utaborilo v Kingsholmu v Gloucesterju.

Okoli leta 55 se je pod poveljstvom Manlija Valensa premaknila v Usk, kjer ji ni uspelo premagati Silurjev, ki so se upirali prodiranju Rimljanov v Wales. Posledica poraza je bila Valensova odstavitev s položaja legata.[4] Leta 60 ali 61 je XX. legija sodelovala v zatrtju upora kraljice Budike. Rimljani so pred tem s prečkanjem Menajske ožine v Walesu obšli Ordovike, da bi uničili svete gaje druidov.[5][6] Leta 66 je bila legija premeščena v veliko bolj pasiven Viroconium (Wroxeter).[7] Takrat je morda osvojila tudi Gloucester (Glevum).[8]

 
RIB 2199: ppominska plošča XX. legije Valeria Victrix[9] iz Antoninovega zidu;[10] na plošči je opis njenih dosežkov med gradnjo njenega dela zidu
 
XX. legija je zgradila rimski kastum Deva Victrix (zdaj Chester); v Rimski Britaniji je bila nastanjena do začetka 5. stoletja

V letu štirih cesarjev (69) se je legija postavila na Vitelijevo stran. Nekaj enot je odšlo z njim v Rim. Leta 78-84 je kot del vojske generala Gneja Julija Agrikole sodelovala v njegovih pohodih v severni Britaniji in Kaledoniji in zgradila bazo Inchtuthill. Leta 88 se je vrnila na jug v kastrum Deva Victrix, kjer je bila nastanjena najmanj dve stoletji.

XX. legija je bila ena od legij, ki so gradila Hadrijanov zid. Odkritje spominskih plošč, posvečenih njenim dosežkom v Kaledoniji, je pokazalo, da je sodelovala tudi pri gradnji Antoninovega zidu.[11]

Leta 196 je verjetno odšla na pohod Decima Klodija Albina v Galijo in tam utrpela velike izgube. Iz Galije se je vrnila v Britanijo.[12]

Med Karavzijevim uporom, v katerem je bilo pod Karavzijem in Alektom v 280. in 290. letih ustanovljeno Britansko cesarstvo, je bila XX. legija še aktivna, potem pa o njej ni več nobenega podatka. Zgodovinarji domnevajo, da je ostala v Britaniji, dokler ni cesar Konstantin III. leta 407 umaknil iz Britanije glavnino rimske vojske, da bi jo uporabil na pohodih na celini.

Legija je bila predmet številnih raziskav, v katetih so v napisih odkrili imena najmanj 250 njenih članov.

Dokazani pripadniki XX. legijeUredi

Ime Čin Časovni okvir Provinca Vir
Mark Roscij Kelij[13] legat 69-70 Britanija Tacit, Histories, I.60
Gnej Julij Agrikola[14] legat 70-73 Britanija Tacit, Agricola 7.3
Lucij Pomponij Mamilijan[15] legat zgodnja 90. leta Britanija CIL 7:164
Mark Emilij Pap[16] legat okoli 128 Britanija CIL 2:1371
Gaj Kurtij Just[17] legat med 140 in 145 Britanija CIL 3:1458
Lucij Cestij Gal[18] legat med 160 in 180 Britanija CIL 10:3722
Tiberij Klavdij Balbil vojaški tribun okoli 43 Britanija
Mark Akcena Helvij Agripa [19] vojaški tribun 2. stoletje Britanija CIL 2:1262
Lucij Emilij Naso Fabulin[19] tribunus laticlavus 2. stoletje Britanija CIL 6: 29683, CIL 6: 29684
Mark Kelij Flavij Prokul [20] tribunus laticlavus 2. stoletje Britanija CIL 11:3883

SkliciUredi

  1. https://www.livius.org/articles/legion/legio-xx-valeria-victrix/
  2. Velleius Paterculus. Compendium of Roman History, 2.112.1–2.
  3. Velleius Paterculus, 2.112.1-2, Cassius Dio, 55.30.1-5.
  4. https://museum.wales/articles/2007-05-10/Roman-fortress-discovered-underneath-town-centre/.
  5. Moffat, Alistair (2005). Before Scotland. Thames & Hudson. str. 243–245. ISBN 978-0-500-05133-7.
  6. Agricola.
  7. W.H. Manning (2000). "The fortresses of Legio XX". V R.J. Brewer (ur.) Roman Fortresses and Their Legions.
  8. "Archived copy". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2011. Pridobljeno dne 9. junija 2013.CS1 vzdrževanje: arhivirana kopija kot naslov (link) The colonia of Glevum
  9. "RIB 2199. Distance Slab of the Sixth legion". Roman Inscriptions of Britain. Pridobljeno dne 18. novembra 2017.
  10. "Distance slab of the 20th Legion, Cochno Estate, Duntocher". Pridobljeno dne 14 November 2017.
  11. "Distance slab of the Twentieth Legion, Castlehill". Pridobljeno 27. oktobra 2017.
  12. Mason (2001), str. 155–156.
  13. Anthony Birley. The Fasti of Roman Britain. Oxford: Clarendon Press, 1981. str. 231f
  14. Birley, Fasti, str. 76f
  15. Birley, Fasti, str. 235
  16. Birley, Fasti, str. 243
  17. Birley, Fasti, str. 252f
  18. Birley, Fasti, str. 258f
  19. 19,0 19,1 Birley, Fasti, str. 279
  20. Birley, Fasti, str. 280