Wikipedija:WikiProjekt Romani/Znaki in poetike

Kazalo knjige Znaki in poetike Denisa Poniža.

Kazalo uredi

Znaki in poetike (eseji)
AvtorDenis Poniž
DržavaSlovenija
Jezikslovenščina
SerijaRazpotja
ZaložnikZaložba Obzorja (Maribor)
Datum izida
1983
Št. strani132
COBISS1032964


I. O SISTEMIH IN POETIČNEM V LITERARNI ZNANOSTI (str. 9-18): Predstavitev knjige in idej, ki jih bo avtor v nadaljevanju obravnaval.

  • Platon (str. 9)
  • Kosovel in Černigoj, revija Tank, Šeligo, gibanje OHO (str. 10)
  • France Pibernik (Problemi), Dušan Pirjevec, založba Študentskega kulturnega centra (str. 11)
  • Pot (knjiga esejev), ŠKUC, Naši razgledi (str. 12)
  • Birkhoff, Pot (knjiga esejev) (str. 16)
  • Norber Wiener (str. 17)

II. POETIKA IN TEHNIKA (str. 19-29): Vprašanje poetike in tehnike v literaturi in umetnosti ter njun pomen.

  • A. Döblin: Hamlet ali dolga noč gre h koncu (str. 19)
  • Hegel, Taine, Slovenske večernice, Mohorjeva družba (str. 20)
  • Hegel, Parmenides, Sokrat, Platon, Aristotel, Marx, Engels (str. 21)
  • Albert Einstein, Niels Bohr, Nikola Tesla, Werner Heisenberg, Dušan Pirjevec, Cankar in Murn, Vodnik, Borova in Menartova lirika, Ingolič, Torkar, Norbert WIener, Roman Ingarden, Edmund Husserl (str. 22)
  • F. M. Dostojevski, Proust, Joyce, V. Woolf, Gido, Gombrowicz, Butore (str. 23)
  • Kidrič, Prijatelj, Julija Kristeva (str. 24)
  • Abraham Moles: Art et Ordinateur, 1971 (str. 25)
  • Petrarca (str. 26)

III. VPRAŠANJA O SEMIOTIKI IN KIBERNETIKI V LITERARNI ZNANOSTI (str.30-42): Povezetek vprašanj o literarni informatiki, področju literarne znanosti, ki je povezana s semiotiko, kibernetiko in informatiko - razlaga omenjenih pojmov.

  • Filozofska fakulteta: Osnove literarne informatike (seminar), Georg Klaus: Semiotik und Erkenntnistheorie, 1973 (založba Wilhem Fink Verlag), revija Problemi (spisi: Kibernetika v znanosti o literaturi, Semiotika in literarna znanost, Vprašanja vrednotenja marksistične literarne znanosti in literarne informatike), Janko Kos: Vprašanja marksistične literarne kritike, Marx (str. 30)
  • Lenin, Lotman, Revzin, Georg Klaus (str. 31)
  • Roman Jakobson, Noam Chomsky: Studies on Semantics in Generative Grammar (1972), Herbert Brekle: Semantik (1972), G. Klaus: Die Macht des Wortes (1965) (str. 32)
  • Rajko Tomovič: Pitanja 42-43, Solomon Marcus: Matematična poetika (str. 34)
  • Norbert Wiener: The Human Use of Human Beings (1945) (str. 35)
  • Wiener, Tomović, Prešeren: Uvod h Krstu pri Savici, Krst pri Savici (str. 36)
  • Wilhem Köller: Semiotika in metafora, Klaus, Shann (str. 37)
  • Abraham Moles: Informacijska teorija in estetska percepcija (1958), D. Poniž: O tekstualni znanosti (str. 38)
  • Vladimir Štambuk: Kibernetika možnosti in realnosti (poglavje: Teorija informatike), L. Gyergyek, S. Marcus (str. 39)
  • Marcus, Štambuk, Lubomir Doležel, R. Jakobson: Lingvistika in poetika (str. 40)
  • K. Buhler, J. Mukařovsky, H. Frank: Kybernetika a Estetika (str. 41)

IV. METODOLOGIJA SODOBNE LITERARNE ZNANOSTI IN MARKSIZEM (str. 43-54): Nadaljevanje in razširitev problematike, ki jo v sodovno literarno znanost prinaša razmerje in sožitje med metodologijo informatike in semiotike ter sodobno marksistično mislijo.

  • H. Hesse: Siddharta (str. 43)
  • Marx, Lenin (str. 44)
  • H. Zemanek: Lernende Automaten (1962), spis Vprašanja o semantiki in kibernetiki v literarni znanosti (str. 45)
  • Valerijan F. Perverzev: Nujne domneve marksistične literarne znanosti (zbornik Marksistična literarna kritika), Eugenio Coderiu: Teze k temi 'Jezik in pesnitev', Kafka, Georg Klaus (str. 47)
  • Klaus, Resnikov, Ch. W. Morris, N. Chomsky, Ch. S. Pierce, G. Klaus: Semiotika in spoznavna teorija (str. 48)
  • Marcus, Klaus (str. 49)
  • Štambuk: Marksizem kot mogoči teoretični okvir kibernetike (poglavje) (str. 50)
  • Marcus, Lenin, Lukàcs (str. 52)
  • Lukàcs, Herbert W. Franke: Umetnost proti tehniki?, Theodor W. Adorno, Norbert Wiener (str. 53)
  • Michelangelo Buonarotti, Leonardo da Vinci, Albrecht Dürer (str. 54)

V. O POEZIJAH, POETIKAH IN LITERARNI STROKI (str. 55-62): Avtor spregovori o problematiki, položaju ter zgodovinskemu razvoju literature - natančneje o moči, pomenu in pojavljanju poezije kot načinu dogajanja novoveškega sveta.

  • Aristotel, da Vinci, Hegel, Kant, Bense, Wiener (str. 56)
  • Kafka, Tihi Don (avtor: M. A. Šoholov) (str. 58)
  • Goethe, Moles (str. 59)
  • Platon: Država, Hegel (str. 60)
  • Dušan Pirjevec: Franz Kafka in evropski roman (zbirka Sto romanov) (str. 61)

VI. O METAJEZIKOVNEM (str. 63-71): Sklop vprašanj povezanih z naravo, ponavljanjem in pomenom metafore na metajezikovni ravni; govorjenje o metaforiki je metametaforično govorjenje.

  • Tvrtko Čubelić: Književni leksikon (str. 63)
  • Herder: Leksikon literatura (str. 64)
  • Geoffrey Leech: Semantics, Boudelaire, Arp, Breton, Racine (str. 65)
  • J. Lotman, Institut J. Stefana (str. 66)
  • Aaron Sloman: The Computer Revolution in Philosophy (1978), Lotman, SIegfried J Schmidt: Some problems of Communicative Text Theories (zbornik Current Trends in Textlinguistics - 1978) (str. 67)
  • Jakobson, Lacan, Barthes (str. 68)
  • Ante Stamać: Teorija metafore (str. 70)

VII. ZADREGE OB LITERARNI KRITIKI (str. 72-78): Problematika in razmislek o literarni kritiki; Kaj je literarna kritika, kaj je kritično, kaj je literarno na literarni kritiki? - Avtor se sprašuje kje je meja med kritičnim, informativnim in kritičnim pisanjem.

  • francoska revija L'Express, Roland Barthes (str. 73)
  • Barthes, Cervantesov Don Kihot (str. 74)
  • Milivoj Solar: esej O namenu interpretacije (str. 75)
  • Mukařovsky (str. 76)

VIII. TEZE O SINTETIČNI POEZIJI I. (str. 79-85): Izvori, razsežnosti, perspektive sintetične poezije.

  • Max Bense: Die Gedichte der Maschine der Gedichte (Diee Realität der Literatur) (str. 80)
  • M. Bense: Estetika (str. 81)

IX. TEZE O SINTETIČNI POEZIJI II. (str. 86-92): Nadaljevanje razmisleka iz prejšnjega poglavja.

  • Kant, Hegel, Marx, Engels, H. W. Franke: Pojav umetnost - kibernetične osnove estetike (str. 88)
  • Franke, Platon, A. Moles: Umetnost in računalnik (str. 89)
  • Moles (str. 90)
  • Michelangelo, Brecht, M. Bense, Mallarmé, Kafka, Proust, Joyce, Cummings, Gertrude Stein, Benn, Valéry (str. 91)

X. SEMIOLOGIJA GLEDALIŠČA (str. 93-101): Razlaga pojma semiologija; poglavje posvečeno problemom pojavljanja znakov na področju posebnega korpusa pisanih besedil, literarnih besedil.

  • revija Prolog (44-45, 1980) (str.93)
  • Claude Lévy-Strauss, M. Bense in E. Walter: Wörtenbuch der Semiotik (str. 94)
  • Ch. S. Pierce, Max Bense: Zeichen und Desing (Semiotik Ästhetik), Köller, Schmidt (str. 95)
  • Ch. W. Morris, J. Trabant: Elemente der SemiotikLežeče besedilo (str. 97)
  • Husserl, Ingarden, Bense: Estetika (str. 98)
  • Marx, Engels. R. Escarpit (str. 99)

XI. SEMANTIKA IN POEZIJA (str. 102-106): Vprašanja o pomenu ali semantiki poezije, poetičnih besedil in poetičnega načina komuniciranja; kaj pomenijo posamezna pesniška besedila in ko pomenijo, kakšen pomen imajo za avtorje, pesnike (ki so oddajniki in producenti umetniških sporočil) ter za sprejemnike, bralce, občinnstvo, ki jim je ta poezija namenjena.

  • Simon Jenko, Srečko Kosovel, Milan Jarc, Franci Zagoričnik, Tomaž Šalamun, Veno Taufer (str. 102)
  • Platon: Država (str. 103)
  • Rolf Kloepfer: Poetika in lingvistika, 1975 (str. 104)
  • Kloepfer (str. 105)
  • J. Trabant: Elemente der Semiotik (zbornik Zeichen, Text, Sinn), H. J. Heringer: Einführung un dïe praktische Semantik (str. 106)

XII. O TEKSTUALNI ZNANOSTI (str. 102-106): Poglavje govori o osnovnem razmerju med informacijsko teorijo in kibernetiko, o razmerju med numerično estetiko in moderno literarno znanostjo, ter skuša to razmerje opredeliti na poseben način, kot določeno znanstveno prakso, ki temelji na ustrezni znanstveni teoriji - opis metodologije znanosti v luči numeričnih estetik, semiotike in kibernetike.

  • W. Meyer-Eppler: Grundlagen und Anwendungen der Informationstheorie (str. 107)
  • ameriški kibernetik McCulloch (str. 108)
  • M. Bense: Estetika, Tekst i sintetički tekstovi (Slovo razlike - teorija pisanja, 1970) (str. 110)
  • G. Klaus, R. Gunzenhaüser (str. 111)

XIII. NEKAJ MISLI O LITERARNI ZNANOSTI NA SLOVENSKEM (str. 115-128): Avtor spregovori o usodi literarne znanosti na Slovenskem, posveča se predvsem odnosu slovenskega duhovnega sveta do literarne znanosti.

  • Prešeren, Levstik, Cankar, Župančič (str. 115)
  • Stritar, Levstik, Lotman, R. Jakobson, I. I. Revzin, Boris Paternu: spis Avantgardizem v navkrižju struktur (Pogledi na slovensko književnost) (str. 116)
  • Kos: uvodni zvezek Literatura (Literarni leksikon), Grafenauer: Kritika in poetika, Kermauner, Andrej Inkret, Dušan Pirjevec, Heidegger, Rastko Močnik: Majna, zalog razložni (revija Problemi, 1972) (str. 117)
  • revija Problemi, študentski časopis Tribuna, D. Pirjevec (str. 118)
  • Pirjevec, Taras, Kermauner, Dimitrij Rupel, Jakobson, Todorov, Bense, Moles, Schmidt (str. 119)
  • Pirjevec, Miguel Cervantes: Don Kihot, Allain Robbe-Grillet: Videc, Lotman, Jakobson, Sollers, Bense, Gunzenhäuser (str. 120)
  • Pirjevec: Vprašanje o poeziji in Vprašanje strukturalne poetike, Moles, Bense, Chomsky, Birkoff, Whitehead (str. 121)
  • zbirka Znamenja, Pirjevec, Moles, Bense, Gunzenhäuser, Schmidt, Philippe Sollers: Semantični stupnjevi jednog savremenog teksta (str. 122)
  • Taine, spis Uvod v vprašanje o znanstvenem raziskovanju umetnosti, Inkret, Bense: Estetika in Theorie der Texte, Zupan, Pirjevec: Aleksander praznih rok, Kermauner: Besede in dogodek (str. 123)
  • Lotman, Žolkovski, Ščegl, Pirjevec: Estetska misel Franceta Vebra (revija Problemi), Barthes: Od umetniškega dela do teksta (revija Problemi) (str. 124)
  • Pirjevec (str. 125)
  • Pirjevec, Ivo Urbančič: Pro-gram do kraja (revija Problemi), Andrej Inkret: J. V. Koseski (vprašanje literarne zgodovine) (str. 126)
  • Pirjevec, Koseski, Inkret (str. 127)
  • Pirjevec, Ingarden, Husserl (128)

XIV. MISLEČI ČAS IN ČAS PESNJENJA (str. 129-132): Avtor zapiše nekaj besed, s katerimi bo premostil čas treh let, ko je rokopis Znaki in poetike čakal na natis (bistveni premiki).

  • Dušan Pirjevec: Strukturalna poetika (Literarni leksikon), Janez Vrečko: Misel o moderni umetnosti (zbirka Kondor), mariborska založba Obzorja, D. Poniž: Numerične estetike in slovenska literarna znanost, Veno Taufer (str. 129)
  • Pot (zbirka esejev) (str. 130)
  • esej Semiologija gledališča (Semiologija literarnih zvrsti) (str. 131)
  • W. Benjamin (str. 132)