Ustanovitelj Wikipedije Jimbo Wales pri predavanju o ravnanju s troli
Stran obravnava vzporednico vandalizmu, imenovano trolanje. Wikipedija:Vandalizem opisuje ravnanje z vandalizmom; prizadevanjem zmanjšati uporabnost Wikipedije za bralce. Nekatera izmed tu opisanih vedenj so bila pri odločitvah razsodišča na angleški Wikipediji obravnavana kot povzročanje nereda; predlog, da bi ta esej postal pravilo, je dobil podporo med 57 % in 61 %.

Trolanje se nanaša na namerne in naklepne poskuse zmanjšati uporabnost Wikipedije za njene urejevalce, skrbnike, razvijalce in druge ljudi, ki ustvarjajo njeno vsebino in prispevajo k njenemu delovanju. Trolanje je namerna kršitev neizrečenih pravil spletne družbe. Ob opredelitvi ravnanja za trolanje gre vedno za sodbo o vrednosti prispevkov uporabnika. (Zato je marsikdo med uporabniki, ki se rajši osredotočajo na vedenje kot na namero, nima za nič bolj uporabno kot sodbo »Ne strinjam se s tabo.«)

Trolanje ni nujno isto kot vandalizem, čeprav se lahko tudi pri trolanju uporablja tudi slednje. Vandal najpogosteje samo uživa ob skazitvi spletne strani, žalitvi naključnih uporabnikov ali širjenju osebnih pogledov na neprimeren način. Trol namenoma izkorišča šibkost človeške narave ali spletne družbe, da bi vznemirjal uporabnike.

Med uporabniki so številni, ki povzročajo nered, a niso troli. Sodelujoči v vojnah urejanja, pisci pristranskih besedil, kvaziznanstvenih teorij, nevljudni uporabniki in glasni kritiki struktur in postopkov, ki se uporabljajo v Wikipediji, niso nujno troli, čeprav je med takim vedenjem in pravim trolanjem sivo območje, v katerem so lahko dejavni tudi troli.

Opredelitev trolanja je v najboljšem primeru komičen poskus. Po svoji naravi se troli izmikajo vsem poskusom, da bi z definicijami omejili njihovo delovanje, in iščejo vedno nove načine, kako bi škodili. Sledi nekaj komentarjev o tem, kaj je in kaj ni trol. Vendar pa ni nikakor mogoče našteti vsega, kar bi kdo lahko storil, da bi škodoval Wikipediji. Zato proti trolom ni bilo sprejeto nobeno pravilo.

Osnovno pravilo o trolanju je preprosto: ne trolaj.

Zlonamernost

uredi

Trolanje je naklepen zlonameren poskus povzročati težave pri urejanju Wikipedije. Nevednost ni trolanje. Pristno nestrinjanje ni trolanje. Pristransko urejanje, tudi kadar ga sodelavec silovito zagovarja, samo po sebi ni trolanje. Zgrešeni predlogi, glasovanja in predlagana pravila sama po sebi niso trolanje. Trolanje so le, kadar izvirajo iz zlonamernosti in ne nevednosti ali pristranskosti. Zato je pri presoji ravnanja sodelavcev potrebna previdna presoja. Taka presoja ni nikdar gotova. Kadar želimo koga označiti za trola, moramo to vedno imeti v mislih.

Kadar se poskušamo odločiti, ali je kdo trol, si moramo prizadevati predpostaviti, da ni. Napake moramo razložiti vljudno in razumno. Uporabnike seznanimo s pravili, slogovnim priročnikom in ustreznimi preteklimi pogovori. Da gre za trolanje, lahko rečemo šele, ko so pokazali popolno nesposobnost ali nepripravljenost, da bi prisluhnili argumentov ali na osnovi odzivov drugih omilili svoje stališče. Tudi tedaj jih ni dobro označiti za trole in povzročiti še večji kaos, temveč pustimo ostale sodelavce, da to spoznajo sami. Bolje je predolgo zabavati trola, kot odgnati iskrenega, a zavedenega uporabnika. Skrbno moramo paziti, da ne bi grizli novincev.

Ne hranimo trolov

uredi
 
Prosimo, ne hrani trolov

Pogost nasvet v zvezi s troli je, naj jih ne hranimo. Čeprav je za marsikoga med veterani spletnih občestev tak nasvet neuporaben, saj se v skupnosti katere koli velikosti vedno najde kdo, ki se odzove na trolanje, ga imajo številni še vedno za edini učinkovit način ravnanja s troli. Če ne bomo podpihovali ognja, se stanje vsaj ne bo poslabšalo. Kadar se vedenje stopnjuje v nasilje, zlorabo, vandalizem itd., lahko z njim učinkoviteje opravimo.

Po krivem obtoženi trolanja

uredi

Ker je presoja o trolanju subjektivna, je vselej mogoče, da je nekdo zaradi svojega vedenja po krivem spoznan za trola. Če kdo meni, da je bili trolan obtožen, čeprav ravna iskreno, so mu med drugim na razpolago naslednje rešitve.

  • "Don't do that then." (angleško) Ravnanju, zaradi katerega so sodelavci mnenja, da gre za trolanje, se je treba izogibati.
  • Predpostavi dobronamernost. Optimističen pristop vas bo rešil precej vroče vode - najbrž ne želite biti prvi, ki ravna zlonamerno. Pogosto imajo ljudje resnično dobre namere in želijo spor rešiti na miren način.
  • Umaknite se. Pustite stvar, da se malo poleže, nato se vrnite in se poskusite o njej pogovoriti mirno in razumno.
  • Pomagate si lahko tudi z načini reševanja sporov, kot so Wikipedija:Prošnje za komentar in Wikipedija:Prošnje za mediacijo.
  • Poskusite stvari povedati na drugačen način. Uporabniki so pogosto obtoženi trolanja, ker svoje mnenje izražajo na izrazito sovražen način. Premislite o naslednjem: ali na svoji uporabniški strani odprto zagovarjate trolanje? Preklinjate ali napadate uporabnike? Ali drugače misleče obtožujete zarote? Če bi s tem prenehali, bi se sodelavci do vas najbrž vedli prijazneje.
  • Popustite. Včasih gre soglasje, ne glede na to, kako gotovi ste o pravilnosti nečesa, proti vam. Takrat je najbolje popustiti. Morda se bo kdaj vrnil kdo drug in se domislil istega vprašanja, razprava se bo morda začela znova in se bo končala drugače.

Če vas, ne glede na vse vaše poskuse biti razumni, še vedno obtožujejo trolanja, si lahko izdelate nov račun in »začnete znova«. Vendar pa je to zelo nezaželeno (glej Wikipedija:Nogavičnik). Bolje kot dajati vtis, da se izogibate negativnemu mnenju, je poskusiti ponovno si pridobiti zaupanje s svojim sedanjim imenom. Če boste ravnali na dosleden način, ki ga sodelavci lahko razumejo in pričakujejo, si boste verjetneje ustvarili zalogo potrpežljivosti. Vztrajanje pri istem imenu je del tega.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi