Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Upwinxp

UpwinxpUredi

(10 za/0 proti/0 vzdržanih /0 neveljavnih) s koncem 14. marec 2019

Upwinxp je z nami od decembra 2014, s krajšo wikipavzo na začetku leta 2016. Prispeval je veliko vsebin s področja računalništva, prometne infrastrukture in politike, zadnje čase pa je aktiven tudi z razveljavljanjem vandalskih posegov, ažuriranjem infopolj in predlog, zato mislim, da mu lahko zaupamo administratorska orodja. V zadnjem času se je povečalo število neaktivnih adminov, ki so proceduralno izgubili svoj status, kar je razlog več, da aktiviramo nove moči. Upwinxp je strinjanje s kandidaturo izrazil na svoji pogovorni strani. MZaplotnik(sporočilo) 18:50, 6. marec 2019 (CET)

GlasovanjeUredi

  1.   Za kot predlagatelj. MZaplotnik(sporočilo) 18:50, 6. marec 2019 (CET)
  2.   Za --  Janezdrilc 19:44, 6. marec 2019 (CET)
  3.   ZaYerpo Ha? 20:04, 6. marec 2019 (CET)
  4.   Za -Pinky sl (pogovor) 15:59, 7. marec 2019 (CET)
  5.   Za -Nokturno (pogovor) 18:51, 7. marec 2019 (CET)
  6.   Za -M11rtinb (pogovor) 09:55, 8. marec 2019 (CET)
  7.   Za --Andrejj (pogovor) 10:30, 9. marec 2019 (CET)
  8.   Za --Sporti (pogovor) 17:47, 9. marec 2019 (CET)
  9.   Za --Eleassar pogovor 00:35, 10. marec 2019 (CET)
  10.   Za --Engelbert (pogovor) 09:16, 10. marec 2019 (CET)

Oddano po koncu glasovanja:

IzglasovanoUredi

Čestitke! --Andrejj (pogovor) 16:43, 15. marec 2019 (CET)

Upwinxp, tudi jaz ti čestitam za soglasno izvolitev, sem te pravkar vnesel sezname administratorjev. Vidim, da ti je Andrejj že uredil pooblastila, verjamem, da boš dodatna orodja uporabljal preudarno in v skupno korist. MZaplotnik(sporočilo) 08:24, 16. marec 2019 (CET)

Čestitam za izvolitev! --Eleassar pogovor 23:55, 16. marec 2019 (CET)

Čestitam. Veliko uspeha in dobrih sodelovanj. --  Janezdrilc 23:29, 17. marec 2019 (CET)
Hvala vsem! —Upwinxp (pogovor) 19:39, 20. marec 2019 (CET)

Vprašanja kandidatuUredi

Spoštovani Upninxp: Najprej ti čestitam, da še tako mlad imaš že toliko obsežnih (in tudi temeljitih) urejanj. Ker so te nekateri ugledni wikipedisti predložili za administratorja, sem se jim v prvem hipu mislil pridružiti. Ker sem sam vernik, me pa motijo nekatere tvoje trditve oziroma usmeritve. Če bodo taki urejali moje verske članke, sem pomislil, bom gor plačal jaz in vsi verniki. Zato bi ti pred odločitvijo za tvoje administratorstvo rad postavil nekaj vprašanj, na katera mi lahko odgovoriš (če seveda hočeš), tudi na moji uporabniški pogovorni strani:

  1. Kaj pomeni tvoje uporabniško ime Upninxp?
  2. Na čem temeljiš svojo trditev v članku Slovenska demokratska stranka (kjer mrgoli raznovrstnih enostranskih trditev)? Tam namreč praviš: »Poleg tega je stranko brezpogojno podprla tudi slovenska katoliška cerkev, ne glede na to, da SDS uradno ni veljala za krščansko stranko.«
  3. Iz tvojega članka Nicolae Ceaușescu (brez citatov) bi človek lahko sklepal, da je res »njegov zli sloves v veliki meri povezan z odloki o prepovedi splava in kontracepcije ter ukazom o natalitetnem standardu iz leta 1966«. Jaz, ki sem njegov padec doživljal takorekoč »v živo«, nisem dobil tega vtisa. Njegova popularnost je začela namreč padati mnogo pozneje.
  4. Prav tako nima nobenega sklica oziroma citata niti članek Bitka v Jelenovem Žlebu.
  5. Ali bi lahko razložil nekatera svoja gesla na uporabniški strani, ki mi mejijo na nestrpnost ali sovražni govor, ki bi naj bil tuj Wikipediji?
  Uporabnik je antiklerikalist.
  Uporabnik meni, da religija nima kaj iskati v politiki, šolstvu ali znanosti.

Stebunik 22:05, 9. marec 2019 (CET)


Pozdravljen, Stebunik, hvala za vprašanja in veseli me, da si pozorno in kritično preučil moje delo.
  1. Uporabniško ime "Upwinxp" nima pomena; izmislil sem si ga leta 2013, katere poti mi je takrat ubrala domišljija, pa žal ne vem več ...
  2. Dotična trditev v članku Slovenska demokratska stranka navaja vir, knjigo ameriške profesorice političnih znanosti Sabrine P. Ramet. Zavedam se, da članek piše o občutljivi temi, zato se trudim, da bi bila vsa vsebina podprta z zanesljivimi viri. Vsakršno čiščenje pristranskosti je dobrodošlo, po drugi strani pa ne nameravam dovoliti nikakršnih dodatkov dvomljive resničnosti ali brisanja vsebine samo zato, ker je nevšečna. Avtor tega po mojem mnenju dobrega članka je sicer večinoma Jay Hodec na angleški Wikipediji, jaz pa ga prevajam (seveda ne na slepo, temveč se sproti preverjam v navedenih virih).
  3. Članek Nicolae Ceaușescu je trditev o zlem slovesu vseboval že pred mojim urejanjem (gl. primerjavo redakcij); jaz sem ga med drugim razširil z omembo prezadolževanja in pomanjkanja, ki je nastalo v času odplačevanja. Pri tem urejanju sem se opiral v glavnem na angleško Wikipedijo, naša škrbina pa še vedno čaka nekoga, ki se bo Ceaușescuju temeljito posvetil ter povzetek njegovega življenja in vladavine razširil v celovit članek.
  4. Tudi članek Bitka v Jelenovem Žlebu je večidel obstajal v trenutni obliki že pred mojim urejanjem. Tekom urejanja sem pregledal vsebino, vire pa sem, takrat še precej manj izkušen, navedel skupaj s komentarjem urejanja na pogovorni strani.
  5. Antiklerikalizem je uveljavljen izraz, ki ga naša Wikipedija definira kot "nasprotovanje zlorabi moči, ki jo imajo kleriki in laiki kot pripadniki cerkve, pri odločanju o javnih zadevah". Za onega drugega imaš prav, da je nekoliko grdo zapisan, in ga bom prebesedil prvič, ko bom urejal svojo uporabniško stran. Vere nikakor ne zaničujem ali je komurkoli odrekam, do nikogar nisem nestrpen in žal mi je, da sem napravil tak vtis, drži pa, da pri vprašanju "dokazati ali verjeti" zagovarjam razumski pristop.
Ni se ti potrebno bati, da bom kakorkoli klestil ali kazil katerokoli vsebino zavoljo osebnih prepričanj. Zavzemati se nameravam za nevtralno Wikipedijo, ki celovito in kritično obravnava vse teme; zato tudi v prihodnje ne bom odlašal pri odpravljanju subjektivnosti, kadar naletim nanjo. Če me kdajkoli zanese, pa sem pripravljen prisluhniti konstruktivni kritiki.
Upwinxp (pogovor) 01:41, 10. marec 2019 (CET)
Pojasnilo Stebunikovih vprašanj in diskusija nanje


 Spoštovani Upwinxp!
Prebral sem tvoje odgovore. Čutim dolžnost, da malce pojasnim tudi svoja vprašanja, da ne bo nesporazuma.

  1. Kar se političnih zadev tiče (ne le v zvezi z SDS), v politiki pada veliko nizkih udarcev in mislim, da ni treba vsake trditve nasprotne strani vzeti »zdravo za gotovo«, pa četudi jo reče kak ugleden profesor. Na tistem mestu (da je bojda njegovi stranki dala popolno podporo katoliška Cerkev) bi bil primeren kot dokaz citat prizadetega, tj. katoliške Cerkve v Sloveniji, ki bi tisto trditev dokazoval. Zgodovinar Gregorovius je namreč poudarjal upoštevanje prvotnih virov. Seveda – v duhu 2. vatikanskega koncila Cerkev uradno ne podpira (več) nobene stranke, ampak odločitev prepušča vernikom in njihovi vesti. Priporoča pa volitev strank, katerih program je bolj v skladu s cerkvenim naukom; odsvetuje pa tiste, katerih program ali praksa temu očitno nasprotuje.
  2. Kar se tiče članka Nicolae Ceaușescu, ne gre zanemariti, da on ni sprejemal za časa Gorbačova njegove glasnosti in perestrojke, ampak je nadaljeval z zatiranjem verskih (katoličanov) in narodnostnih (Madžarov) manjšin. Njegov padec je pač odmev na podobne (mirne) odstope in spremembe v in okoli bivše Sovjetske zveze. Člankar posredno namiguje, češ da je splav nekaj dobrega, kar pa ni tako preprosta zadeva: za kristjana splav (in kontracepcija) nista le zlo, ampak tudi (velik) greh. Zadeva glede splava pa je na Slovenskem žal preveč spolitizirana. Ne pomislimo pa, da tu vendarle gre za življenje in obstoj posameznika in naroda. V zvezi s tem bi citiral naslov iz nekega srbskega časnika: »Zar su nam tolike slobode trebale?« Lani pa je drug srbski časopis objavil članek z naslovom: »Rađa se samo trećina, dvije trećine beba završi u pobačaju«. Verjetno v Sloveniji ni boljše – pa s tem nehote pripravljajo prostor migrantom prav tisti, ki njihovemu prihodu najbolj nasprotujejo.
  3. Članki s partizansko tematiko bi morali upoštevati tudi mnenje »druge strani«, da ne bi bili enostranski in pristranski in da ne bi zgledalo, da »imajo zmagovalci zmeraj prav«.
  4. Če bi vzeli »antiklerikalizem« v širšem pomenu (ne omejeno le glede na Cerkev), potem bi bilo nasprotovanje njemu v redu. Za tak »klerikalizem« pa ni v nevarnosti le Cerkev, ampak vsakdo, ki ima oblast. Na neki način se mu je katoliška Cerkev odrekla že z omenjenim koncilom. Janez XXIII. je na kratko povzel to razliko; pred koncilom so rekli: »Kar ni dovoljeno, je prepovedano«; po koncilu pa: »Kar ni prepovedano, je dovoljeno.« Gre za pravilno in normalno miselnost. Tudi KP je zganjala klerikalizem.
  5. Zadnja misel: da namreč religija nima kaj iskati v politiki, šolstvu ali znanosti, je bila »dogma« v času komunizma tudi v Titovi Jugoslaviji, ko sem doraščal, se šolal in začel svoje delovanje, zato mi je toliko bolj zoprna. Reklo »da si vera in znanost nasprotujeta« so nam stalno trobili. Boljše bi bilo to reklo popraviti v smislu, »da se vera in veda dopolnjujeta«. Gre seveda za pravo vero in pravo vedo: ti dve si seveda ne moreta nasprotovati, ker prihajata obe iz enega in istega Praizvira in obe težita za resničnostjo. Niso namreč vse vere enake, kakor tudi ne vse znanstvene trditve dokazane. Imata pa veda in vera vsaka svojo avtonomnost, čeprav se v nekaterih področjih dotikata ali celo pokrivata. Tak »boj z mlini na veter« (med vero in znanostjo namreč) je prinesel in vernikom in znanstvenikom (pa tudi nevernikom) hudo škodo, kar je največkrat obžaloval zlasti Janez Pavel Veliki in prav bi bilo, da bi ta »boj brez upa zmage« postal stvar preteklosti.
  6. Na koncu te moram pohvalit, da si moje pripombe mirno sprejel in nanje razumno odgovoril; sploh ti želim veliko uspeha, se razume da v miru in sodelovanju, tudi med različno mislečimi, kajti v slogi je boljša skupna prihodnost.Stebunik 22:11, 10. marec 2019 (CET)


  Komentar: Vera teži za resničnostjo? Zakaj naj bi to držalo? V znanosti so še nedokazane trditve sicer tudi predstavljene kot take, kar bi bilo smešno trditi za religijo. Kje se veda in vera prekrivata oz. kaj si s tem mislil povedati? Prava znanost se nikoli ne bori z vero: včasih je sicer vera in/ali religija predmet znastvenega proučevanja. Verjetno se kdaj zgodi da kakšen znanstvenik nasprotuje vmešavanju religije v napredek znanosti (npr. raziskave na zarodnih celicah), ko pa religija tega ne počne jo znanstvenik pri svojem delu preposto ignorira. Globokivisoki (pogovor) 15:43, 12. marec 2019 (CET)

  Komentar: ne bom se spuščal v komentiranje verskih prepričanj, pripomnil bi le, da je "upoštevanje prvotnih virov" po Wikipedijinih pravilih izrecno nesprejemljivo (Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja). Tako da Stebunik, pošteno bi bilo, da bi se seznanil z osnovami preden polemiziraš o stališčih drugih sodelavcev. — Yerpo Ha? 17:58, 12. marec 2019 (CET)

Pogledal sem glede izvirnega raziskovanja. Menim, da je tukaj vmes majhen nesporazum, saj prvotni viri ali izvirno raziskovanje nikakor ni isto. Če se vrnem k omenjenemu Gregoroviusu in morda upoštevamo Pastorja, bo jasno, da je – če je le mogoče, treba uporabljati prvotne vire, ki pa jih nekdo citira. Mar ne bi bilo “izvirno raziskovanje”, če bi napisal kdo svojo lastno študijo o tem, kakšno je npr. stališče katoliške Cerkve do SDS. Če pa kdo navaja citate o tem, pa to seveda ni izvirno raziskovanje. V tem kontekstu bi bil prvotni vir citat oziroma mnenje, ki ga izraža o tem problemu sama (omenjena) katoliška Cerkev, njeno vodstvo ali posamezniki, (citiranje z navedbo knjige seveda tudi z navedbo strani in letnice izdaje oz. spleta – ne kar tako nekega imena ali knjige na splošno, česar ni možno preverjati), ne pa nekak drugotni vir o tej zadevi, ki je morebiti celo nekaj brez stvarne podlage ali je to morebiti celo kleveta. Mislim da tu ne gre za izvirno raziskovanje, ampak za pošteno poročanje. Seveda so članki lahko tudi sestavljeni iz drugotnih virov, toda tistim bo kak Wikipedist kmalu lahko oporekal ali jih spodbijal (tudi z navedbo drugih, prvotnih ali verodostojnejših virov). Seveda je lažje nekaj prevajat kar tako, pa citirat tudi kar tako, kakor pa iskat ustrezen citat, ki podpira neko trditev. To še ni izvirno raziskovanje, ampak samo iskanje – kar pa menda ni prepovedano. Če bi to bilo prepovedano, bi pa bilo dovoljeno samo prepisovanje ali dobesedno prevajanje - kaj bi pa potem Wikipedija postala? Menim, da sicer prevajanje ni prepovedano in torej tozadevna razprave prav nič ne škoduje Upwinxp-ovi kandidaturi za administratorja. Jaz sicer zanj ne bom glasoval, ne bi pa njegovi kandidaturi po vsem tem niti nasprotoval. Stebunik 19:16, 13. marec 2019 (CET)
Še enkrat: absolutno največ, kar lahko počnemo, je povzemanje drugotnih virov. Vse drugo je sprejemljivo kvečjemu ob odsotnosti primarne možnosti (pa še to izjemoma). Za ta konkreten primer, navedek citata nekega predstavnika RKC je bistveno manj sprejemljiv, saj nalaga urejevalcem izbor in presojo njegove relevantnosti oz. odslikave konteksta, kar je izvirno raziskovanje. Verjamem, da ti zaradi osebne vpletenosti v tem primeru morda ni všeč, a prosim za malo perspektive. Zaupanje kakovostnim drugotnim virom je odločitev, na kateri temelji celotna Wikipedija in zelo zelo slabo bi bilo delati izjeme samo zato, ker se rezultat morda kdaj ne sklada s prepričanji posameznih urejevalcev. — Yerpo Ha? 19:55, 13. marec 2019 (CET)
Mislim, da mi da Wikipedija prav, saj tam pravi: Izvirno raziskovanje je izraz, ki ga v Wikipediji uporabljamo za gradivo, ki ga članki dodajo, ne da bi bilo predhodno objavljeno v zanesljivem viru. Sem spadajo na primer argumenti, razumevanja, podatki, ideje, trditve in koncepti ter vsakršna nova analiza ali sinteza neobjavljenega gradiva, ki podpira določeno stališče - ali z besedami soustanovitelja Wikipedije Jimba Walesa, ki bi pomenila »nov oris ali tolmačenje zgodovine«. To pomeni, da celo treba črpati iz objavljenih virov, ne pa nasprtotno. Sapienti sat.Stebunik 09:33, 14. marec 2019 (CET)
Ali se lahko prosim ta debata preseli na primernejše mesto, ker nima več zveze z mojo kandidaturo? —Upwinxp (pogovor) 16:10, 14. marec 2019 (CET)