Wikipedija:Pravna vprašanja

Od časa do časa se tule spotaknemo ob kakšno pravno vprašanje. Na 1134. sredinem seminarju, 8. novembra 2006 bosta Aleš Petrič in Jernej Lavrenčič, pravnika, zaposlena na Uradu Informacijske pooblaščenke RS. predstavila temo:

Pravna vprašanja, s katerimi se srečujejo ustvarjalci internetnih vsebin (Wikipedije)

Seminar je ob 18:15 v 3.04 na Jadranski 21 (FMF, Ljubljana).

Seminar je sestavljen iz štirih tematskih sklopov:

1. (Petrič): Predstavitev konkretnih odgovorov na seznam vprašanj (glej spodaj).
2. (Lavrenčič): kratka predstavitev Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).
3. (Petrič): kratka predstavitev Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), koncept prostega dostopa do informacij za državljane, koncept ponovne (nekomercialne) uporabe informacij.
4. (Lavrenčič): vprašanja in odgovori: ZASP in internet. Morebitna dodatna konkretna vprašanja.

Vabljeni vsi!

Seznam vprašanj

Morebitni pogovor naj poteka na pogovorni strani, tule pa zberimo le povzetke vprašanja za bližnji Sredin seminar, ki jih bomo strokovnjakom predposlali po e-pošti:

1. Ali smemo uporabljati portretno zbirko NUK kljub temu, da piše "Samo za lastno uporabo in študijske namene. Reproduciranje prepovedano."?
2. Ali so podatki slovenskih državnih ustanov v javni lasti, kot to velja v ZDA? Kaj pa gradivo. ki ga po službeni dolžnosti ustvarijo državni organi in tam zaposleni (fotografije, zemljevidi, filmi, biografije ministrov ipd)?
3. Ali smemo uporabljati GURS-ove podatke o razmejitvi slovenskih občin za izdelavo zemljevidov? Ali smemo že narisane zemljevide prenesti v Wikipedijo? (primer: [1]
4. V španski Wikipediji so prepovedali gradivo 'fair use', ker bi sicer kršili lokalne avtorske zakone. Iz istega razloga tudi ni dovoljeno gradivo 'fair use' v Zbirki. Kaj v Sloveniji pomeni »fair use«?
5. Koliko moramo predrugačiti neko besedilo, da ga lahko objavimo v Wikipediji?
6. Ali spada objava v Wikipediji pod »nekomercialno rabo«?
7. Ali je v EU sploh mogoče imeti avtorsko delo v »javni lasti« ali je le mogoče dovoliti uporabo za kakršen koli namen?
8. Ali so zastave in grbi v »javni lasti« ali je tak samo njihov opis?
9. Ali si lahko kdo pozneje premisli glede objave članka?
10. Ali za nas sploh velja slovenska zakonodaja, ko pa je strežnik dejansko v ZDA?
11. Koga lahko nosilec avtorskih pravic toži, če uporabimo na Wikipediji avtorsko zaščiteno delo, saj slovenska Wikipedija ni pravna oseba, Wikimedia pa je na Floridi? Ali je za kršitve avtorskih pravic odgovorna Wikimedia ali uporabnik, ki je brez dovoljenja objavil gradivo (podobno kot P2P)?
12. Obratno vprašanje: kdo lahko toži nekoga, ki je na svoji strani objavil material iz Wikipedije in pri tem kršil avtorske pravice?
13. Ali avtorska zaščita kipov velja samo za izdelavo enakega kipa ali tudi za fotografije tega kipa? Ali smemo objavljati fotografije kipa določene osebe, če želimo prikazati njen portet?
14. Wikipedija prosto rabo reprodukcij umetniških del, ki jih hranijo muzeji in knjižnice in so sicer v javni lasti (=preteklo je X let od smrti avtorja), utemeljuje z sodbo Bridgeman proti Corelu, po kateri reprodukcija dela v javni lasti ne velja za avtorsko delo. Koliko ameriški presedan vpliva na slovensko stvarnost?
15. Denimo, da nekdo kupi umetniško sliko, katere avtor je še živ. Ali jo lahko poskenira in objavi v Wikipediji (seveda z navedbo podatkov o slikarju)? Ali mora poleg lastnika slike za objavo le-te v Wikipediji vprašati tudi avtorja slike (slikarja)?
16. Zakonodajalec je pred kratkim pomaknil mejo zastaranja materialnih avtorskih pravic iz 50 na 70 let po smrti avtorja. Kako je z deli, ki so bila do spremembe zakonodaje že v javni lasti?
17. Kako je s fotografijami iz časa SFRJ? Iz časa druge svetovne vojne? Iz časa in ozemlja Sovjetske zveze?
18. Kako je s pravico objave starih grafik (Valvazor, Višer in novejši), ki pa so bile nedavno (pred nekaj leti) objavljene v knjigi ali prospektu?
19. Ali lahko nekdo na Wikipediji prepove uporabo imena, ki ima sicer splošen pomen, vendar ga je nekdo v EU zaščitil (npr. Orange)?
20. Ali lahko posameznik prepove objavo članka o sebi oziroma zahteva odstranitev članka?
21. Kdaj poteče zaščita del, ki jih je napisalo več avtorjev (enciklopedije, leksikoni)? Britannica 1911 je recimo že v PD, čeprav najbrž še ni poteklo 50/70 let od smrti zadnjega preživelega avtorja. Za prenos v WP bi bil zanimiv Slovenski biografski leksikon, saj je prvi zvezek izšel leta 1925. Toda sledi podvprašanje: zadnji zvezek je izšel v 90. letih 20. stoletja - ali obdobje avtorske zaščite od takrat teče le za ta zvezek ali za vse (tudi prvega iz leta 1925)? Podobno za Glonarjev Slovar in Pravopis.