Wikipedija:Pravila blokiranja

Blokiranje je ena od tehničnih rešitev, s katero lahko administratorji projekta preprečijo spreminjanje Wikipedije z nekega naslova. Za različna časovna obdobja je mogoče blokirati prijavljene uporabnike, IP-naslove neprijavljenih uporabnikov in razpone IP-naslovov. To naj bi ustavilo destruktivne posege z blokiranega naslova in tako preprečilo razdiralno ravnanje v prihodnje.

Tehnično ozadje

Angleška različica vmesnika za blokiranje

Možnost blokiranja imajo uporabniki z administratorskimi pravicami prek strani Blokiraj uporabnika. Vmesnik za blokiranje zahteva podatke o uporabniškem imenu ali IP-naslovu, trajanju in razlogu za blokiranje.

Uporabniško ime oz. IP-naslov, ki ravna destruktivno, je mogoče razbrati iz zgodovine strani ali seznama zadnjih sprememb. Če se v kratkem času zvrstijo škodljiva urejanja z zelo podobnih IP-naslovov (običajno gre za presedanje šolarjev med računalniki v šolski knjižnici), je mogoče blokirati razpon IP-naslovov; navodila so v dokumentaciji programja MediaWiki.

Časovni razpon blokiranja je lahko od 15 minut do neomejeno dolgo (to pomeni trajno blokiranje oz. izključitev iz skupnosti).

Dodatne možnosti:

• Uporbniku se prepreči ustvarjanje računov – neprijavljenim uporabnikom se s tem onemogoči, da bi se izognili blokiranju z ustvaritvijo uporabniškega računa.
• Uporabniku se prepreči pošiljanje e-pošte.
• Uporabniku se prepreči urejanje lastne pogovorne strani.
• Samodejno se blokirajo zadnji IP-naslov uporabnika in vsi naslednji naslovi, ki jih bo hotel uporabiti - prijavljenim uporabnikom to onemogoči, da bi se izognili blokiranju z odjavo in anonimnim urejanjem.
• Nadzorovanje uporabnikove uporabniške in pogovorne strani – ti dve strani se dodata na nadzorni seznam administratorja, ki je blokiral.

Blokiranje se samodejno zapiše v dnevnik blokiranja. Trenutno veljavna blokiranja so zbrana na posebnem seznamu.

Osnovna pravila

Namen blokiranja ni kaznovanje za prekrške ali dolgoročna preventiva. Osnovno pravilo blokiranja je, da mora biti blokiranje naravnano tako, da prepreči škodljivo ravnanje, dokler je mogoče stvarno predvideti, da bo uporabnik nadaljeval z njim. V praksi to pomeni, da naj bi bilo trajanje blokiranja odvisno od preteklega vzorca ravnanja nekega uporabnika in od teže kršitve pravil Wikipedije. Blokiranje naj se uporablja kot skrajni ukrep za primer, ko bolj običajni načini doseganja soglasja odpovejo. To pomeni tudi, da je treba uporabnika najprej opomniti na neprimerno početje. Samo pri zelo očitnih primerih namerne destruktivnosti je lahko ta korak izpuščen, vendar le za najkrajša blokiranja (od nekaj ur do največ dneva ali dveh). Predhodno opozorilo je kljub temu zaželjeno, v vsakem primeru pa je ob blokiranju obvezno treba navesti razlog in uporabnika o posegu obvestiti na njegovi pogovorni strani s predlogo {{blokada}}. Pri ponavljajočih se kršitvah iste vrste opozarjanja ni treba ponavljati.

Posebej je treba biti pozoren pri ravnanju z novinci, saj še ne poznajo vseh pravil. Administratorji, ki so bolj izkušeni, naj bi v primeru dvoma predpostavili dobronamernost in poskusili spremeniti neustrezno ravnanje s pojasnilom na novinčevi pogovorni strani.

Administrator ne sme blokirati uporabnika samo ali predvsem zaradi vsebinskega nesoglasja – to je zloraba administratorskih pooblastil, saj je v neskladju z načelom, da mnenje administratorja samo po sebi nima večje teže od mnenja običajnega uporabnika. V primeru osebne vpletenosti mora administrator prepustiti odločitev nevpletenemu administratorju z obvestilom na strani Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč.

O odločitvi za blokiranje bo vedno v določeni meri subjektivno presodil administrator, še zlasti v razmeroma majhni skupnosti, kakršna je slovenska Wikipedija. Utemeljen ugovor zoper blokiranje je mogoče podati z uporabo predloge {{Odblokiraj}}; pregledal naj bi ga drug administrator (torej ne tisti, ki je blokiral). Če obstaja dober razlog, se lahko uporabnika predčasno odblokira z obrazcem Posebno:Odblokiraj. Blokiranemu uporabniku naj bi se zato preprečilo urejanje lastne pogovorne strani samo v primeru, da pravila krši tudi tam, običajno pa to ni potrebno.

Opozorilne predloge

Opozorilne predloge za nekonstruktivne uprabnike in obveščanje o blokiranju so na strani:

• Wikipedija:Splošne predloge#Opozorila

Tako kot druge sporočilne predloge za uporabniške pogovorne strani jih je treba substituirati.

Trajanje blokiranja

Ker namen blokiranja ni dolgoročna preventiva, naj traja čim krajši čas. To še zlasti velja za dinamične ali deljene IP-naslove, pri katerih lahko dolgotrajno blokiranje prizadene nič krive uporabnike. Taki so na primer IP-naslovi v razponih, ki so dodeljeni javnim ustanovam (knjižnice, šole), kjer lahko isti računalnik zaporedoma uporablja več ljudi. Ugotoviti jih je mogoče z uporabo orodja WHOIS. Blokiranje dinamičnega ali deljenega IP-naslova ne sme presegati treh ur, razen če za to obstaja zelo dober razlog.

Trajanje blokiranja za statične IP-naslove in prijavljene uporabnike je odvisno od situacije. Pri manjših kršitvah (npr. dodajanje nesmislov v besedilo) je za začetek dovolj nekaj ur ali en dan. To obdobje se podaljša za velikostni razred ob vsaki novi kršitvi iste vrste – z nekaj dni na nekaj tedne in z nekaj tednov na nekaj mesecev. Ob hudih in ponavjajočih se kršitvah kljub opozorilom in predhodnemu blokiranju lahko administrator uveljavi trajno blokiranje uporabnika.

Nekateri posebni primeri izbiranja časovnih razponov blokiranja so opisani v naslednjem razdelku.

Pravila in smernice za blokiranje po vzrokih

Vandalizem

Dodajanje nesmislov (zgled) je lahko razlog za takojšnje blokiranje, tudi če uporabnik včasih prispeva koristno vsebino.

Kršenje avtorskih pravic

Vnašanje besedila, ki krši avtorske pravice drugih avtorjev, pomeni pravno tveganje za Wikipedijo kot celoto in vse uporabnike, ki bi utegnili urejati sporno vsebino, preden se ugotovi, da gre za kršitev. Velikokrat gre v tem primeru (posebej pri novincih) za dobronameren poskus izboljšati članke na preprost način, vendar je razširjanje tujega avtorskega dela brez pisnega dovoljenja imetnika avtorskih pravic kršitev zadevnih zakonov, zato ni sprejemljivo. Tudi če ni pričakovati, da bo avtor ukrepal po pravni poti, je tak odnos do tuje intelektualne lastnine moralno sporen in znižuje ugled Wikipedije.

Kršitev je mogoče zaznati na več načinov. Če obstaja sum, da je besedilo kopirano, lahko vnesete posamezen stavek v spletni iskalnik in primerjate vsebino zadetkov – pri identičnih ali skoraj identičnih kopijah je to po navadi očitno. Strani lahko primerjate tudi s strojnim detektorjem kopij. Za preverjanje slik je uporabno spletno orodje TinEye, včasih pa je mogoče sklepati o kopiranju slik tudi posredno – na primer kadar naložnik trdi, da je slika njegovo delo, iz vzorca tiska pa se jasno vidi, da je preslikana iz časopisa.

Uporabniku, ki kopira besedilo ali slike od drugod, je treba najprej pojasniti, da lahko njegovo ravnanje pomeni težave za Wikipedijo. Številni ljudje namreč koncepta avtorskih pravic ne razumejo dobro. Če je vnesena vsebina primerna za enciklopedičen članek, ga lahko pozovete, naj lastnika avtorskih pravic prosi, da prepusti svoje delo v prosto uporabo (glej Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo). Ob ponovni kršitvi ga opozorite s predlogo {{subst:vandal|copyvio=1}}, če ne upošteva niti tega, pa se ga lahko blokira.

Druge vrste motečega ravnanja

Med drugimi mogočimi razlogi za blokiranje so:

• osebni napadi;
• nadlegovanje z razkrivanjem osebnih podatkov drugih uporabnikov (pri čemer ni nujno, da so ti podatki točni);
• grožnje s pravnimi ali drugačnimi posledicami zunaj Wikipedije – blokiranje naj traja tako dolgo, dokler uporabnik ne prekliče grožnje ali dokler se pravni postopek ne konča;
• vztrajno dodajanje nepreverljivih, pristranskih ali žaljivih podatkov v članke, na primer:
  • objavljanje obrekovanja v biografijah živečih oseb;
  • smetenje – objavljanje odkrito promocijskega besedila in/ali povezav.

Ta seznam ni izčrpen. Vsaka huda in/ali ponavljajoča se kršitev vsebinskih pravil ali dogovorov o vedenju v tej skupnosti je lahko povod za blokiranje.

Zavajanje in izogibanje blokiranju

Po t.i. pravilih o lutkarstvu uporabnikom ni dovoljeno ustvarjati alternativnih uporabniških računov (torej dodatnih računov poleg tistega, ki je bil prvi ustvarjen) z namenom umetnega povečevanja števila glasov v anketah in drugih glasovanjih, ustvarjanja kontroverznosti in izogibanja obstoječim blokadam. V takem primeru lahko administrator prepreči uporabo tako alternativnega kot prvotnega računa – alternativnega trajno, prvotnega pa za čas, ki je odvisen od dejanske situacije.

Administratorji nimajo dostopa do IP-naslovov prijavljenih uporabnikov in ne morejo popolnoma zanesljivo vedeti, ali gre za uporabnika, ki je urejal Wikipedijo z več identitetami. V primeru dvoma lahko zaprosi za preverjanje kdorkoli, vendar le, kadar gre za utemeljen sum o nepoštenem ravnanju. V očitnih primerih (identičen vzorec urejanja) preverjanje ni nujno.

Neprimerno uporabniško ime

Namen je preprečevanje uporabe imena, ki že s samim pojavljanjem v zgodovini urejanj in na pogovornih straneh kvari vzdušje, na primer žali druge (npr. Uporabnik:Tist ki je to prebral je butec) ali povzroča zmedo (npr. Uporabnik:Qawsedrftgzhujikolpčšćđž). Nabor nedovoljenih imen je opisan na strani Neprimerna uporabniška imena. Predhodno opozarjanje v tem primeru ni potrebno.

Neprimerno uporabniško ime samo po sebi ni razlog za trajno blokiranje osebe, ki ga je ustvarila. Namen je samo preprečiti kvaren vpliv konkretnega imena, zato so nastavitve blokiranja posebne: uporabniški račun se blokira trajno, vendar se ne obkljuka nobena od dodatnih možnosti blokiranja. Tako ima uporabnik možnost, da si izbere ime, ki ne bo sporno, in začne konstruktivno sodelovati. Na njegovo pogovorno stran se objavi pojasnilo s predlogo Predloga:UsernameBlock(uredi pogovor povezave zgodovina).