Počasi se začenja malo mudit z dogovarjanjem, zato sem sestavil osrednjo stran za koordinacijo dogodka ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, na naslovu Wikipedija:V živo/Desetletnica. Sem ravno naspamal par ljudem sporočila na pogovorne strani, ste pa vabljeni h debati tudi tisti, ki sem jih izpustil. — YerpoHa?20:27, 25. januar 2012 (CET)[odgovori]
Stran, ki razlaga avtorske pravice pri nas, je precej skopa in nezadovoljiva, pa še tematika je vedno aktualna, zato sem sestavil predlog razširitve (povzeto po angleških pravilih) na Wikipedija:Avtorske pravice/Začasno. Vabljeni h komentiranju in dopolnjevanju, če se strinjate bomo potem objavili to kot pravilo namesto sedanjega. En del (tisto o uporabi neprostih gradiv po načelu poštene uporabe) bo šel na ločeno stran da ne bo vse skupaj predolgo. Že zdaj bo najbrž komu predolgovezno, ampak tako gre če hočemo imeti pokrite vse glavne vidike avtorskih pravic. Ob opozarjanju uporabnikov lahko itak delamo povezave na posamezna poglavja. Verjetno ste tudi opazili, da sem spremenil opozorilo pod oknom za urejanje, ker je že obupno, kako ljudje nimajo pojma o avtorskih pravicah. — YerpoHa?17:36, 29. januar 2012 (CET)[odgovori]
Hmmm. Vsa čast gasilcem, ampak vaške gasilske škrbine (ki bodo to tudi za vekomaj ostale) so res nekaj posebnega med vsemi wikipedijami. Predlagam, da se vse skupaj združi v en spodoben članek npr. o prostovoljnih gasilskih društvih v Sloveniji, kjer se potem lahko na kratko opiše kakšno posamezno zaslužnejše društvo. Sicer to spominja na opisovanje policijskih postaj. Če se obstoj članka utemeljuje s povezavo na seznam "Prejemniki častnega znaka svobode Republike Slovenije", potem vseeno predlagam povezavo na skupni članek, na indeksirani odstavek. lp., Ziga22:51, 30. januar 2012 (CET)[odgovori]
Bolje bi jih bilo spremenit v preusmeritve na posamezna poglavja - recimo za primer Gunceljskega, zamenjaš vsebino z #PREUSMERITEV [[Gasilska društva v Sloveniji#Prostovoljno gasilsko društvo Gunclje-Male Vižmarje]]. Je tudi združen članek potreben malo precej čiščenja trivialnosti in slogovne obdelave, ampak za začetek je uporaben. — YerpoHa?19:18, 1. februar 2012 (CET)[odgovori]
Temu se reče 'Iz šupljega v prazno' ... menim, da zadeva niti v tej obliki ni smiselna. Potreben je spodoben članek o (prostovoljnem) gasilstvu, ne pa naštevanje vseh cistern in obnovljenih gasilskih domov.--Andrejj19:23, 1. februar 2012 (CET)[odgovori]
Kot seznam ni napak, ga je pa treba seveda predelat v seznam. Torej --trivialnosti kot jih omenjaš, mogoče bi bila enostavna tabela dovolj. — YerpoHa?19:44, 1. februar 2012 (CET)[odgovori]
Se strinjam z Andrejem, tole bo potrebno v večjem delu eradicirat (počistit) in dat spodaj en kratek seznam pomembnejših/vidnejših društvih. Bog ne daj, da se ponovi zgodba o policijskih postajah, ki sem jih v kompletu uničil v večdnevnem brisanju.--Archangel20:18, 1. februar 2012 (CET)[odgovori]
Ja, saj nisem rekla, da je to končna verzija. Material pa je na enem kupu in se bo lažje delalo. :) Torej - velike članke preusmeriti, male pa dati v seznamček? Sem spotoma opazila, da bi se dalo tiste, ki so prejela znak svobode, dalo dati samo v en seznam in zraven pripisati letnico ustanovitve. Prav? Petra Rimska22:39, 1. februar 2012 (CET)[odgovori]
Petra, meni se zdi škoda truda ... Ugani recimo h kateremu PGD spada ta opis: Za dobro delovanje operative PGD je poleg znanja pomembna tudi dobra opremljenost vsakega posameznika kot tudi opremljenost vozil, zato se društvo zavzema za nenehno izpopolnjevanje in posodobitve opreme in voznega parka.--Andrejj23:30, 1. februar 2012 (CET)[odgovori]
Članek se ureja in mislim, da bo v končni fazi izpadel še kar dobro. Hvala vsem za konstruktivne pripombe, nasvete in trud.
Pa naj ostanejo Rosenbauerjeve brizgalne noter, očitno so bile res velika pridobitev. Jaz vidim smisel članka v njegovi simbolnosti, kar po svoje tudi ni slabo. Prostovoljno gasilstvo je del slovenske tradicije, vsekakar bolj kot policijske postaje, ki so stvar državne ureditve. Tako to vidim jaz. Petra Rimska21:28, 3. februar 2012 (CET)[odgovori]
Dokler se ne bo kdo lotil splošnega pregleda gasilstva, je po mojem trenutna rešitev dobra. Za naprej pa predlagam, da vsak nov članek o PGD preselimo v kraj, kamor spada, kakor sem naredila tudi s PGD Trdkova - Trdkova#Pomembnejše organizacije in ustanove v vasi. Ohrani se, kar je zgodovinsko pomembnega. Imena predsednikov, poveljnikov in št. članov se namreč spreminjajo.
Tistih par opisov sem že preselila pod pripadajoče kraje. O gasilcih je že nekaj napisanega in trenutno še meditiram, kaj narediti s tistimi par članki. Najboljše bi jih bilo združiti v enega, napisati en lep članek in bi bilo konec te sage. Za seznam pa ne vem, koliko je smiseln, ker ima PGD vsaka vas. Petra Rimska | pogovor11:10, 28. februar 2012 (CET)[odgovori]
Vsaka ravno ne, leta 2007 je bilo okrog 1350 gasilskih društev,[2] od katerih najbrž podatki o marsikaterem (večini?) niso bili obravnavani v zanesljivih neodvisnih virih. Tako da je to lahko merilo za selekcijo, katera vključiti na seznam (podobno, kot je na primer pri seznamih pesnikov, športnikov itd.). --Eleassarpogovor11:33, 28. februar 2012 (CET)[odgovori]
Obeta se nam sistemska sprememba pri predlogah: namesto nepreglednega in občasno prepožrešnega ParserFunctions bodo uvedli skriptni programski jezik Lua za funkcionalnosti predlog, ki zahtevajo programske ukaze. Na prvi pogled (glej angleški članek) je stvar kar luštna, podobna JavaScriptu in par drugim visokonivojskim skriptnim jezikom. Po trenutnem planu naj bi se to zgodilo nekje spomladi, ne vem pa, kako bo izveden prehod iz trenutnega sistema. Več o zadevi:
Pravkar so se po celi SL:WP 'razsule' medjezikovne povezave, notranje povezave med projekti tipa :en:, wikipedia:sl:, wikisource:sl: ipd. ne delujejo več (usmerjajo se na neobstoječe strani na EN:WP), pa link na Wikinews na glavni strani in na vrhu zadnjih sprememb je postal rdeč. Ali na Meti kaj eksperimentirajo?— M♦Zaplotnikprispevki20:59, 1. februar 2012 (CET)[odgovori]
Jaz se zadnje čase (no, od včeraj) malo ukvarjam z rihtanjem teh člankov. Nekak najlažje se mi zdi po temle sistemu:
najprej klikneš na slepo povezavo (včasih se zgodi, da je delujoča in narobe označena)
njej url vneseš v Wayback Machine in poiščeš delujočo verzijo linka
v nedelujoč link dodaš parametra "archiveurl=link, ki si ga dobila na Wayback Machine" in "archivedate=današnji datum" ter izbrišeš obvestilo, da gre za mrtvo povezavo
Hi, I am using Google Translator. I can not speak Slovenian. I am helping to organise a conference for women involved with Wikimedia Foundation projects. (http://meta.wikimedia.org/wiki/WikiWomenCamp) If possible, would like a woman from Slovenia to attend. It will be an opportunity to gain leadership skills, and to interact with women from other countries who are trying to help improve Wikimedia in their own countries. In preparation for this conference, we are trying to benchmark the participation rates of women on Wikimedia projects, the places women participate and content related to women from specific countries. We have created a page about Slovenia at http://meta.wikimedia.org/wiki/WikiWomenCamp/FAQ/Perspectives/Slovenia. It would be fantastic if people from Slovenia could help improve this page, or create a version that is written in Slovenian. Thank you for your help and patience. --22Kartika18:09, 10. februar 2012 (CET)[odgovori]
Živjo, jaz sem z uporabo Google Prevajalec. Ne morem govoriti slovensko. Jaz sem pomagala organizirati konferenco za ženske, ki sodelujejo pri projektih Wikimedije Foundation. (http://meta.wikimedia.org/wiki/WikiWomenCamp) Če je mogoče, bi rad žensko iz Slovenije, da se udeležijo. To bo priložnost, da pridobijo vodstvene sposobnosti, in za interakcijo z ženskami iz drugih držav, ki se trudijo za izboljšanje Wikimedia v svojih državah. V okviru priprav na to konferenco, poskušamo merilo stopnjo udeležbe žensk v projekte Wikimedije so kraji ženske sodelujejo in vsebine povezane z ženskami iz posameznih držav. Ustvarili smo stran o Sloveniji http://meta.wikimedia.org/wiki/WikiWomenCamp/FAQ/Perspectives/Slovenia~~pobj. To bi bilo fantastično, če bi ljudje iz Slovenije pomagajo izboljšati te strani, ali pa ustvarite različico, ki je napisana v slovenskem jeziku. Hvala za vašo pomoč in potrpežljivost. --22Kartika18:09, 10. februar 2012 (CET)[odgovori]
(Apologies if this message isn't in your language.) The Wikimedia Foundation is planning to upgrade MediaWiki (the software powering this wiki) to its latest version this month. You can help to test it before it is enabled, to avoid disruption and breakage. More information is available in the full announcement. Thank you for your understanding.
Mogoče fotoparat s katerim je bila slika narejena ne sledi v celoti JPG standardom. Probaj jo minimalno obdelati v kakšnem programu za slike (npr. minimalen obrez za 1px na vsaki stranici), da jo pravilno shrani in naloži še enkrat. lp, --Miha18:04, 19. februar 2012 (CET)[odgovori]
Bom izkoristil temo: kako označim kategorijo slike? Samo skopiram npr. besedo Slovenija v kategorijo, ali moram napisati Category:Slovenija ali...? Kako označim več kategorij; ločim s podpičji ali... ? Navodila sem sicer bral, pa mi niso pomagala. ModriDirkac (pogovor) 15:54, 8. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Govoriš o slikah v slovenski Wikipediji ali v Zbirki? V Zbirki dobro deluje orodje HotCat, s katerim je kategoriziranje čisto enostavno - samo plusek pritisneš na dnu strani v vrstici kjer piše "Category" in napišeš ime kategorije. Upoštevaj samo, da naj bi bile slike v čim bolj specifični možni kategoriji (za primer tromostovja kategorija Tromostovje, ne Slovenia). Če urejaš izvorno kodo, dodaš kategorije na dnu s kodo [[Category:Tromostovje]]. Tehnično gledano ni treba da še drugače ločene oz. se bo vsak znak pojavil izpisan na dnu opisne strani, samo za preglednost je dobro da je vsaka v svoji vrstici. — YerpoHa?16:01, 8. maj 2012 (CEST)[odgovori]
spet težave. Ko smo sliko Tromostovja uvrstili v kategorijo Bridge, smo ugotovili, da je pojem Bridge lepo razdeljen po državah. Pri ogledu podatkov za obstoječe mostove pod Sloveniji je bila označena ena tretja kategorija. Ni nam bilo jasno, kje znotraj Bridge je bilo označeno, da posamična slika spada v Slovenijo... :( ModriDirkac (pogovor) 22:52, 9. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Velika večina znamenitosti ima svojo specifično kategorijo in zadostuje, če sliko kategoriziraš samo tja, v tem primeru torej sem. Če si pogledaš dno navedene strani, boš videl, da je sama kategorija Tromostovje kategorizirana med širše pojme, recimo Bridges in Ljubljana, Jože Plečnik, Built in Slovenia in 1932 in Bridges completed in 1932. A ta logika s specifično kategorijo ne deluje za vse vrste fotografij, portreti ljudi imajo spet drugačno logiko, biološke fotografije svojo ... Najbolje je med že naloženimi poiskati sorodne tvoji sliki in pogledati, kako so le-te kategorizirane. Sistem na Zbirki je malo zakompliciran in kar nekaj časa traja, da se ga privadiš. M♦Zaplotnikprispevki23:15, 9. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Predlagam, da se namesto "Višja ločljivost slike ni na razpolago" pojavi napis "Večja ločljivost slike ni na voljo". Tudi sicer bi vse razpolage zamenjal z voljami.ILipovšek (pogovor) 22:43, 11. oktober 2012 (CEST)Igor Lipovšek[odgovori]
Sliši se smiselno, sem popravil za slike. Za v prihodnje, prevodi sistemskih sporočil se vodijo centralizirano v projektu Translatewiki.net, kjer lahko sam(a) dodajaš in popravljaš prevode. Sistem je mogoče na prvi pogled nepregleden, ampak se človek navadi, samo nastavit si je treba pravi jezik v uporabniških nastavitvah. Spremembe niso vidne takoj, ampak se vsake toliko časa (ne vem točno koliko dni) usklajujejo z namestitvijo MediaWiki, ki poganja Wikipedijo. — YerpoHa?11:25, 12. oktober 2012 (CEST)[odgovori]
Wikimedijin postopek za priznanje je opisan na meti.
Ena izmed glavnih organizacijskih preprek je trenutno naša (ne)aktivnost. Iz pragmatičnih razlogov je smernica, da se društvo kot podružnico formalno prizna (šele), ko se zbere pribl. 20-25 ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati (posodobiti je treba Wikipedija:Društvo/Člani). Ker je v nekaterih državah težko zbrati 20 ljudi, ki bi bili pripravljeni aktivno sodelovati v društvu (in predvsem redno na raznih sestankih) je alternativa je neke vrste gibanje (recimo Association), ki štarta s projekti (ideje za aktivnosti - agregator blogov tujih podružnic; tekmovanja, druženje, delavnice, stojnice, ...) in se počasi formirati. Hkrati pa nam krovna Wikimedija nudi podporo (a letter of support, sredstva).
Argumenti:
Za formalna podlaga za sodelovanje, lažje je peljati dejavnosti sodelovati na raznih dogodkih, sredstva, promocija
Proti birokracija & možni zapleti s financami; predlog je da se sestajamo pribl. 4x letno na ustaljenem kraju
Slučajno sem bil v Puconcih in sem preveril smrt Lanfre (kot smo se menili že tu), umrl je 17.4.2011 v starosti 64 let. Akreditiranega spletnega podatka seveda ni, za uradne matične izpise pa si v splošnem tudi nima smisla prizadevati (samo zato, da bi lahko bili na strani tipa en:Wikipedia:Deceased Wikipedians). Glede na to, da je kar precej naših uporabnikov anonimnih oz. uporabljajo fiktivno uporabniško ime, je takšna stran za nas zaenkrat nepotrebna. Morda bi samo na uporabniško stran napisali vrstico v telegrafskem stilu, podobno kot to počnejo tujejezične wp. npr. en:template:Deceased Wikipedian? lp., Ziga00:20, 25. februar 2012 (CET)[odgovori]
Čas res hitro teče, nič ne reče, pušča pa velike spremembe za seboj. Vsem, ki ste vsa ta leta vztrajali pri vztrajnem delu , čestitam in se zahvaljujem , saj sem se ob sodelovanju tudi sam veliko novega naučil ter spoznal. Še veliko uspešnih let želim vsem wikipwdistom dalje v bodočnost slovenske Wikipedije. Lepo vas pozdravljam Štefan!-Struc struc11:41, 26. februar 2012 (CET)[odgovori]
s hvaljenjem je takole: če kdo zase reče, da je najboljši, se mu vsi posmehujejo. Če pa reče: "mi smo najboljši", potem je vse v redu, sledijo ovacije in pritrkavanje. Lačni Franc je enkrat zapel "Kaj bi mi brez nas"... vsetanarboljše vsem. Ziga19:46, 26. februar 2012 (CET)[odgovori]
"... na čigar pobudo je pred desetimi leti zrasla slovenska Wikipedija, in ki skupaj s soustvarjalci spletne enciklopedije, z več kot 130 tisoč članki, neprofitno ureja ta obsežni projekt." (spletna stran)--Andrejj08:13, 27. februar 2012 (CET)[odgovori]
Trenutno ima 7/141 glasov = 5%, z mojim glasom vred :) Proti Kranjcu sicer ta teden noben nima šans - je pa lepo, da so predlagali. Ziga09:10, 27. februar 2012 (CET)[odgovori]
Obisk pri madžarskih wikipedistih, sobota, 10. marec 2012uredi
Zadnji februarski vikend smo slovenski wikipedisti gostili dva gosta iz tujine in eden izmed njiju, Bence Damokos z madžarske Wikimedije, nas že vabi na povratni obisk v Budimpešto. Lahko bomo videli, kako imajo stvari organizirane naši sosedje, ki so že registrirani kot lokalna podružnica Wikimedie, in ideje uporabili pri naših nadaljnjih srečanjih.
Kot piše Bence, bo to družabno srečanje brez uradnega sestankovanja, bo pa slovesnost ob podelitvi naziva za članek leta na madžarski Wikipediji in velika torta, pripravljena za to priložnost. Kje in kdaj: 10. marca 2012 ob 17. uri v restavraciji Építészpince v Budimpešti, lokacija na Goole Maps, madžarski Street View.
Če se kdo od nas odloči za pot z vlakom, mu lahko gostitelji krijejo potne stroške. Če pa se nas skupina pripelje z avtom, nam lahko organizirajo in delno krijejo nočitev v enem od hostlov. Jaz razmišljam, da bi se podal na pot s svojim avtom in lahko s sabo peljem še koga. Zainteresirani se oglasite tule ali na moj e-naslov. Lp, M♦Zaplotnikprispevki18:38, 29. februar 2012 (CET)[odgovori]
Po dogovoru z Bencetom tu objavljam krajši povzetek potovanja, naj me dopolnita še Ines in Matjaž. Po prihodu v Budimpešto smo se nastanili v precej prijetnem hotelu v središču mesta. Bence nas je nato vodil na krajšem sprehodu skozi mesto, nato pa smo se udeležili srečanja. Srečanje je bilo neformalno, potekalo je v enem od budimpeških lokalov. Rezervirali so prostor zase, postavili dve promocijski tabli. Udeležencev je bilo kakih 30, vsi smo se predstavili, kaj počnemo, kakšna je naša funkcija na Wikipediji. Nato so podeljevali priznanja za najboljše članke iz različnih kategorij. Temu je sledilo druženje, kjer smo komunicirali v različnih jezikih (angleščini, nemščini, madžarščini, slovenščini) - to je bil zame najbolj zanimiv del srečanja, ker se je govorilo toliko jezikov naenkrat. Vsebina pogovorov je bila predvsem medsebojno spoznavanje. Na srečanju smo jedli tudi torto z znakom Wikipedije (Madžari so nori na marcipan). Naslednji dan smo si ogledali Budimpešto še sami, nato smo obiskali Porabje, kjer smo si ogledali slovenski kulturni center v Monoštru, in se v poznih večernih urah vrnili domov. Imamo kar nekaj slikovnega materiala, ki ga bo treba še naložiti na Commons. --Eleassarpogovor01:28, 15. marec 2012 (CET)[odgovori]
Da še jaz pristavim nekaj malega za poročilo. Kot sem že napisal, nas je Bence Damokos februarja, ko je bil na obisku v Sloveniji, povabil na povratni obisk v Budimpešto. Z Dejanom in Ines smo izrabili priložnost in se pretekli vikend odpeljali tja (nazaj grede pa zavili še v Slovensko Porabje pogledat, kaj je tam še ostalo slovenskega). Wikimedia Madžarska nam je plačala stroške nastanitve v hotelu s sobote na nedeljo. Madžarski Wikipedisti na nekaj mesecev prirejajo neformalna srečanja, na njih nimajo dnevnega reda in ne razpravljajo o odprtih problemih. Razprave o tem se odvijajo na Wikipediji, srečanja v živo pa namenjajo družabnim stikom. Hrano in pijačo si je plačal vsak zase, cenik je bil že vnaprej (pri najavi dogodka) viden na spletni strani restavracije. Všeč mi je bila ideja, da so natakarji vsakomur dali kartonček s številko, ki so si jo natakarji potem zapisali ob naročilu. Tako je na koncu vsak dobil račun zase.
Še nekaj o tem, kako so izvedli tekmovanje za najboljši članek 2011 (morda nekoč uporabno tudi za našo Wikipedijo): V tekmovanje so se smeli uvrstiti vsi članki, ki so bili ustvarjeni v letu 2011 ali so bili v tem letu bistveno razširjeni (dodane ali temeljito preurejene vsaj 40 % vsebine). Nobenega dodatnega pogoja (recimo da bi članek že moral biti izglasovan kot izbrani članek meseca ali biti uvrščen v rubriko Ste vedeli ...) ni bilo. Članke je lahko nonimiral kdor koli. Tekmovanje je potekalo v devetih kategorijah, članek z največ glasovi iz vsake kategorije je dobil priznanje. Pravico do glasovanja so imeli že uveljavljeni uporabniki, kar pomeni, da je bil uporabnik moral do začetka glasovanja izvesti najmanj 500 urejanj (in to ne manjših oziroma polavtomataskih urejanj, kot do interwikiji, kategoriziranje ipd.). Neveljavne glasove je črtala vnaprej določena glasovalna komisija. Na srečanju je nagrade za najboljši članek (iz vsake od devetih kategorij) komisija podelila njegovemu "avtorju" (tistim, ki so prispevali ali preuredili največ vsebine, kar sledi v primeru, če bi na članku intenzivno delala dva ali več ljudi, se nisem uspel pozanimati). Avtorji so dobili natisnjena priznanja in simbolično nagrado (majico z logotipom Wikipedije). M♦Zaplotnikprispevki10:47, 15. marec 2012 (CET)[odgovori]
It was great to see you here in Hungary! One little correction: the conditions of voting in "the best article of the year" competition: to be a registrated user and to have 100 edits, not 500. Regards all of you! - RepliCarter (pogovor) 15:57, 19. marec 2012 (CET)[odgovori]
Ker se ravno ukvarjam s posodabljanjem (in boljšo preglednostjo sporočil za čiščenje člankov) sem naletela na nekaj izbranih člankov z metlo (npr. Realno število, Georg Ferdinand Cantor, pa verjetno bi se našel še kakšen; še posebno ker se gre v teh dveh primerih za pomanjkanje virov. Mislim, da bi takšim člankom morali odvzeti status izbranega članka oz. jih dati v ponovno presojo. Ne vem kakšno je ravnanje v takih primerih. --Pinky (pogovor) 13:16, 4. marec 2012 (CET)[odgovori]
Včasih smo pisali brez referenc, se strinjam, treba bo dopolniti. Neustreznih izbranih člankov je še kar precej. Če preletimo arhiv izbranih člankov, jih med letoma 2004-2006 najdemo največ. Tisti izbrani članki, ki so prevod angleške wikipedije (takšnih pa je kar nekaj), že imajo reference, drugi v tem obdobju vglavnem ne; nekateri izmed avtorskih člankov so kar solidni in pregledni, npr. Klasična gimnazija v Ljubljani (brez sklicev). Predlagam, da se obvesti tiste avtorje (če so še med dejavnimi wikipedisti), ki imajo nereferenciran izbrani članek, da ga dopolnijo. Njim bo najlažje oz. bodo imeli največji motiv za to. Našel sem tudi enega svojega: Aleksander Skrjabin (bom ob priliki). Seveda, sporno je, da imajo izbrani članki oznako, da nečemu ne ustrezajo. lp., Ziga (pogovor) 17:40, 4. marec 2012 (CET)[odgovori]
Pred letom pa pol sem že jaz sprožil debato pod lipo na to temo, samo smo prišli konkretno - nikamor. Sicer pa že imamo Wikipedija:Bivši izbrani članki, vendar je bolj skromen. PMM je potrebno dati prioriteto virom, tako da bo vsaj zagotovljeno preverljivosti. Tudi če bi nekaj člankov izgubilo status, bi se jih še vedno lahko pozneje promoviralo v izbrani status: članek Ptiči to najlepše dokazuje.--Archangel19:22, 4. marec 2012 (CET)[odgovori]
Mislim, da je najbolje, da se jim podeli status bivšega izbranega članka in da kot taki počakajo na nekoga, ki bi jih ponovno vzel pod drobnogled. --Pinky sl (pogovor) 19:25, 19. marec 2012 (CET)[odgovori]
Odpiram še zadnjo temo, ki je zaradi časovne omejitve nismo uspeli načeti na sestanku: kaj storiti z neaktivnimi administratorji in boti? Ideja je odvzem statusa tistim, ki že dlje časa niso aktivni, detajli so predmet izbire. Spodaj so moji pogledi, komentarji zaželjeni. V skladu z debato lahko potem izvedemo glasovanje. — YerpoHa?16:24, 10. marec 2012 (CET)[odgovori]
Načeloma so administratorji aktivni wikipedisti, ki jim skupnost zaupa vzdrževalna orodja. Čeprav vedno poudarjamo da so vsebinske zadeve stvar celotnega občestva in se naj rešujejo na posameznih pogovornih straneh, se novi uporabniki s problemi po zgledu bolj klasičnih forumov obračajo predvsem na administratorje osebno (pri čemer mi še ni uspelo ugotovit po kakšnem ključu jih (nas) izbirajo). Neodzivnost daje slab vtis in verjetno odganja ljudi. Drug argument je varnostni - kompromitiran administratorski račun (ukradeno geslo, trojanec ipd.) lahko zelo hitro naredi dosti škode, je pa res, da je Wikipedija narejena tako, da je vedno možno vsak poseg razveljavit, in v vseh teh letih še ni bilo nobenega podobnega primera.
Na angleški Wikipediji rutinsko odvzamejo status več kot eno leto aktivnim adminom. Glej en:Wikipedia:Inactive administrators. Všeč mi je pa rešitev, da lahko na ta način "degradirani" administratorji enako rutinsko dobijo status nazaj, če izrazijo željo, torej brez ponovnega glasovanja.
Za iztočnico predlagam odvzem statusa po enem letu neaktivnosti (lahko tudi dveh da upoštevamo tukajšnjo dinamiko). Pri tem ne bi delal razlike med navadnimi in administratorskimi posegi - torej če nekdo samo ureja kot navaden uporabnik je dovolj. V tem trenutku neaktivnim bi dal čas za odziv pol leta po obvestilu, za nadaljnje primere pa kakšen mesec, tako kot na :en. Za občutek, "v tem trenutku neaktivni" so po predlaganem kriteriju (1 leto) Peterlin, Igor, Heretik, Missmarple, Ferdi, Wailer in Fran, torej 7 od 30 adminov. — YerpoHa?16:24, 10. marec 2012 (CET)[odgovori]
Tukaj je zadeva PMM manj očitna kot v primeru administratorjev. Gre za čisto tehnično plat Wikipedije, s katero običajen uporabnik nima nobenega opravka, zato odpade argument da so predstavniki skupnosti. Ostane varnostni argument - dejavnost botov je malo bolj skrita tako da je več možnosti za dolgotrajnejše delanje škode, ampak spet, takega primera do zdaj še ni bilo.
Za angleško Wikipedijo vem da je bil lani ta predlog (glej debato na Village pump za predloge) in je bilo občestvo mnenja, da ne bo bistvenih koristi, samo birokrati bodo imeli več dela. Isti argument velja tudi za naše razmere, ker je botov bistveno več od administratorjev. Pri Nemcih ne najdem nič konkretnega, samo da je lahko status odvzet po "daljšem obdobju neaktivnosti".
Se prav tako strinjam s predlogoma, edinole PMM ni potrebno čakat še pol leta za trenutno neaktivne, lahko damo en mesec, še sploh zaradi rutinske rešitve ponovne pridobitve statusa.--Archangel18:35, 11. marec 2012 (CET)[odgovori]
Yerpov predlog je čisto ok. Odvzemanje statusa za 1 mesec spletne abstinence je preveč hektično (za toliko časa greš teoretično lahko tudi na morje, kjer imaš raje v rokah surf kot računalnik...). Za takšno odvzemanje statusa admina se je pred časom zavzemal tudi Klemen in smo debatirali; nekje pod lipo mora bit. Takrat smo zaključili, da je zamudno komplicirati in da nam npr. Igor z neprisotnostjo prav nič ne škodi, če ima pooblastila admina, ali pa ne. Edino kar je, je nerealna slika dejavnih adminov; ampak tudi tega smo se znebili s tabelico, ki ločuje dejavne od nedejavnih. Žiga✉21:10, 11. marec 2012 (CET)[odgovori]
Debata, katero si omenjal, je dosegljiva tukaj. Sicer pa, kolikor sem razumel Jernejev predlog, bi se o odvzemu začelo razmišljati šele po enem letu odsotnosti ali celo dveh glede na dinamiko sl. WP (ne enem mesecu), nakar bi se dalo obvestilo in s tem čas enega meseca za odziv. V nasprotnem primeru se tudi meni zdi odvzem po 1 mesecu abstinence hektičen.--Archangel22:28, 11. marec 2012 (CET)[odgovori]
Za razjasnitev, z "en mesec" sem seveda mislil na timing obvestila pred odvzemom, niti slučajno ne na preverjanje neaktivnosti. Pri tem sem predlagal da bi dali lahko trenutno neaktivnim čas pol leta (ali dva meseca ali... skratka, malo več časa) - nenazadnje so to večidel ljudje, ki so pomagali slovenski Wikipediji v bolj kritični fazi obstoja kot je danes in bi lahko kdo odvzem razumel narobe, glede na to, da bi nova pravila veljala tudi za nazaj (češ, "nekaj smo se na hitro zmenili da jih odstrelimo"). Ampak če dobro pomislim je mogoče pol leta res preveč, 2-3 mesece bo dovolj.
Se bo pa treba zmenit glede podrobnosti, recimo a smo pripravljeni bit točni kot švicarska ura ali bi bilo vse skupaj bolj podobno podeljevanju veteranskih priznanj (= ko se slučajno kdo spomni pogledat). Pa recimo kaj storit v primeru, ko je odziv na obvestilo o skorajšnjem odvzemu odgovor tipa "hvala za obvestilo" na pogovorni strani - bi se to štelo kot strinjanje z odvzemom ali poseg, ki velja za aktivnost? — YerpoHa?09:45, 12. marec 2012 (CET)[odgovori]
Ponovno sem si prebral debato iz 2010 in se z njo še vedno v segmentu komplikacij še vedno strinjam. Če pa je po novem odvzem statusa bolj enostaven, zakaj ne. Peterlin je npr. leta 2008 wp. urejal 3-krat, leta 2009 pa še enkrat več, t.j. 6-krat. Potem ga ni več bilo in vsi vemo, da ni aktiven. Ravno za to gre. Stalnih urejevalcev nas je na wp. sl. tako malo, da se (vsaj na virtualen način) med seboj vsi poznamo, tako kot prebivalci kakšne manjše vasi. Da bi upravljali majhno vas, ni potrebne veliko birokracije, tudi v "švicarskih" vaseh ne :) Če bo bodo sysop-spremembe ažurne tako kot podeljevanja veteranskih priznanj, je PMM dovolj sproščeno za našo skupnost. Ko pa bomo imeli večje in hkrati manj pregledno število urejevalcev in adminov, bo potreben tudi večji red, da bi lahko vse naenkrat ukrotili. Zaenkrat teh problemov ni. Žiga✉15:53, 12. marec 2012 (CET)[odgovori]
Če imamo lokalno sprejeto pravilo, je odvzem statusa rutinski. Vse, kar je treba, je copy-pastat in izpolnit ustrezno predlogo na strani za prošnje stevardom s povezavo na stran s pravilom. Se pa strinjam glede sproščenosti. — YerpoHa?19:04, 12. marec 2012 (CET)[odgovori]
Suspenz: da ne bo vse ostalo samo pri pogovorih, je najbolje, da začetek kar naredimo prvi eksperimentalni poseg. Funkcija {{NUMBEROFADMINS}} bo potem vsaj malo bolj objektivno prikazovala razmerja, ki so trenutno takale:
Glasovanje je potrebno da je jasno razviden konsenz, na podlagi katerega potem dopolnimo Wikipedija:Administratorji s tem pravilom. Brez tega mislim da stevardi ne bodo reagirali. Lahko počakamo do konca tega tedna če se bo pojavil še kakšen predlog, potem ga lahko zaradi mene kar odpreš. Za funkcijo tipa NUMBEROFACTIVEADMINS pa še nisem slišal. — YerpoHa?15:23, 14. marec 2012 (CET)[odgovori]
Na angleški Wikipediji rutinsko odvzamejo status več kot eno leto aktivnim adminom. Glej en:Wikipedia:Inactive administrators.
Da poročam, kako pa je na madžarski wikipediji. Tam se del adminov trudi uveljaviti smernico, da neaktivni administrator izgubi svoja pooblastila po pol leta neuproabe administratorskih orodij (blokiranje in deblokiranje, zaščita/brisanje/zaklepanje/vračanje strani). A za slovenske razmere se mi zdi bolj ustrezno, da ne ločujemo med administratorski in navadnimi urejanji (pri tem se strinjam s tabo, Yerpo).
Všeč mi je pa rešitev, da lahko na ta način "degradirani" administratorji enako rutinsko dobijo status nazaj, če izrazijo željo, torej brez ponovnega glasovanja.
Na madžarski wikipediji se izvede glasovanje od začetka. Meni osebno je ta metoda bolj všeč. Lahko navedeš par argumentov, zakaj bi bivši administrator ponovno samodejno pridobil pooblastila? Kot si sam napisal, je administrator aktivni wikipedist, ki mu "skupnost zaupa vzdrževalna orodja". Pri tem je pomembno, da je wikipedija v nenehnem spreminjanju, v letih neaktivnosti bivšega administratorja se je spremenila tudi skupnost, zato morebiti ni nujno, da bi se bivši administrator še izkazal kot zaupanja vreden. Pa tudi aktivnost je treba pazljivo definirati. Aktivnost je širok pojem, teoretično bi se bivši administrator lahko prijavil samo z namenom, da izrazi željo po vnovični pridobitvi statusa, kar bi se razumelo kot aktivnost; en tak primer je bil pri uzurpaciji imen, ko se je nikoli zares aktivni uporabnik Zois prijavil samo zato, da je izrazil nasprotovanje z odvzemom svojega uporabniškega imena.
Zavzemam se torej, da se za vrnitev administratorskih pooblastil bivšemu aminu izvede glasovanje. Če pa ostali menite, da je bolj primerna rutinska vrnitev statusa, bi postavil pogoj, da ponovno dejavni ex-admin opravi določeno število urejanj, ki sodijo med vzdrževalna opravila (razveljavljanje vandalizmov, objavljanje opozoril na uporabniških straneh, objavljanje pozdravnih predlog novincem, predlaganje strani za hitri ali navadni izbris – vsa ta opravila so na voljo "navadnim" uporabnikom). S tem bi se pokazal kot pravi kandidat za vrnitev administratorskih pooblastil.
Se bo pa treba zmenit glede podrobnosti, recimo a smo pripravljeni bit točni kot švicarska ura ali bi bilo vse skupaj bolj podobno podeljevanju veteranskih priznanj.
Pa recimo kaj storit v primeru, ko je odziv na obvestilo o skorajšnjem odvzemu odgovor tipa "hvala za obvestilo" na pogovorni strani - bi se to štelo kot strinjanje z odvzemom ali poseg, ki velja za aktivnost?
Kot sem napisal že zgoraj, pazljivo moramo domisliti, kaj pomeni aktivnost in kaj neaktivnost, in to v obeh primerih – ko nedejavni admin dobi obvestilo pred odvzemom statusa in v primeru, če bi ga nekoč hotel pridobiti nazaj. Jaz menim, da samo odziv na obvestilo ni dovolj. Če bi nedejavni admin hotel še naprej obdržati status, bi imel po izdanem opozorilu o neaktivnosti en mesec časa, da opravi, recimo, 50 urejanj (kakršnih koli) na SL:WP (urejanja na sestrskih projektih ne štejejo). Kaj menite ostali? M♦Zaplotnikprispevki11:02, 17. marec 2012 (CET)[odgovori]
@ bi imel po izdanem opozorilu o neaktivnosti en mesec časa, da opravi, recimo, 50 urejanj... tako priganjanje nikoli ne obrodi sladkih sadov, ampak kisle. Stalni urejevalci smo PMM izključno notranje motivirani in ta sila je mnogo večja od neke zunanje motivacije, sprovedene s pogojevanjem, češ, če ne boš urejal, te bomo pa odklopili. Mene taki "fašistični" prijemi prej odbijajo od dela in mislim, da nihče izmed nas ne potrebuje niti najmanjše represivne asociacije. V tem virtualnem svetu se pojavljamo povsem svobodno in prej bi razumel pravila igre, da po kakšnem letu neurejanja generično izgubim status admina (in ga po vrnitvi spet dobim); kot pa da mi kdo predpisuje, kaj moram narediti. Zame je pomemben občutek svobode ta, da mi "ni treba prav nič narediti". "Lahko pa". Prav iz tega zadnjega "lahko pa" so nastali vsi prispevki, razen šolskih projektov. lp., Žiga✉07:52, 18. marec 2012 (CET)[odgovori]
Se strinjam, prisila bo imela obraten učinek. Imam občutek, da si dajemo preveč opravka s predpostavko nerazumnosti - da je neaktivnim administratorjem res toliko do samega statusa, da si bodo s par urejanji letno (kolikor jih bomo pač postavili za minimum) kupovali podaljšanje, ki bo samo sebi namen. Res smo premajhni in predobro se poznamo za tako birokratizacijo. Raje enostavno razložimo človeku (na primer) da se nam zdi, da ga je veselje do urejanja minilo, zato nima smisla da ima hišniška orodja, ki podrazumevajo aktivno udejstvovanje v skupnosti. Če se strinja, naj torej pove ali ne naredi nič, sicer nam naj s par posegi "pod pokrovom" pokaže, da namerava bit spet več naokoli. Pri tem namerno puščam število posegov nedoločeno (zaradi mene sta dovolj eden ali dva v tistem mesecu). Če bo slučajno kdaj res kakšen nerazumen osebek, ki si bo samo poskušal kupovat podaljšanje, pa mu lahko še vedno izglasujemo odvzem ko nas bo minilo potrpljenje - tak wikipedist že ne bi užival mojega zaupanja. — YerpoHa?21:11, 19. marec 2012 (CET)[odgovori]
Da spravimo predlog dalje, dajmo spolirat spodnji tekst in potem pripravljenega na glasovanje, da se ne bomo sredi glasovanja ugotovili da kaj ne štima. Popravljajte kar v spodnjem okencu.
Uporabnikom, ki vsaj eno leto niso opravili nobenega urejanja ali administrativnega posega, se lahko proceduralno odvzame administratorska pooblastila. Odvzem ni mišljen kot »kazen« za neaktivnost, njegov namen je samo ohraniti bistvo tega statusa - torej da ga imajo uporabniki, ki dejansko opravljajo vzdrževalna opravila in delujejo kot predstavniki skupnosti - ter dati realnejšo sliko stanja v slovenski Wikipediji.
Mesec dni pred takim odvzemom mora biti neaktivni administrator obveščen na pogovorni strani in (če je možnost) prek elektronske pošte, da se ima priložnost izjasniti, ali bo nadaljeval s sodelovanjem. Če se z odvzemom ne strinja, mora z nekaj urejanji in/ali administratorskimi posegi nakazati, da namerava biti spet aktivnejši (samo odgovor na obvestilo ne šteje). Če pa se s prenehanjem statusa strinja, zadostuje, da sporoči svoje strinjanje oziroma da ne stori nič.
Če administrator, ki mu je bil status odvzet po tem postopku, kdaj kasneje spet začne z dejavnejšim urejanjem, lahko ponovno zaprosi za status in ga dobi samodejno / po standardnem postopku za izbiro administratorjev.
Si hotel dati opciji, 1. da ponovno glasujemo (po standardnem postopku za izbiro administratorjev) ali 2. da ga dobi samodejno? Mislim, da bi morali izglasovati samo to, slednje vprašanje. Če bivšemu adminu status ni bil odvzet zaradi kakšnega "prestopka" oz. zaradi lastne želje, potem morda glasovanje ni potrebno? Žiga✉21:29, 21. marec 2012 (CET)[odgovori]
Upošteval sem Matjaževo mnenje da po več kot enem letu neaktivnosti pravzaprav človel že toliko "ven pade" da bi bilo mogoče bolje če gre spet skozi cel postopek. Lahko se zdaj to zmenimo ali pa damo obe možnosti na izbiro. — YerpoHa?21:48, 21. marec 2012 (CET)[odgovori]
@Žiga: Ideja s petdesetimi urejanji je bila v tem, da bi s tem poskusili pridobiti nazaj katerega od nekdaj dejavnih uporabnikov-adminov. Ker 50 urejanj mesečno se mi zdi ravno prav, da ti urejanje (spet) zleze pod kožo. A če dobro premislim, bi tak pogoj verjetno res izpadel represivno, zato s predlogom ne vztrajam.
@Žiga:Če bivšemu adminu status ni bil odvzet zaradi kakšnega "prestopka" oz. zaradi lastne želje, potem morda glasovanje ni potrebno?
Dajmo razmislit vse možne primere. Če jaz jutri izginem z wikipedije, mi bo po enem letu odvzet status, čemur ne bom nasprotoval. Recimo, da se bom čez trideset let na lepem vrnil in uveljavljal pravico do vnovične pridobitve statusa. Glede na tvoj predlog bi mi pripadala, pa bi bilo to razumsko? Ne bi bil več na tekočem s smernicami, pravili, dogovori o predlogah in podobnim, ki takrat veljajo, ne bi poznal ostalih adminov in ne bi poznal skupnosti. Wikipedija je stara 10 let in dejstvo je, da bo menjav generacij uporabnikov čedalje več. Vnovično glasovanje bi PMM omililo morebitne konflikte.
Kako je z avtomatsko vrnitvijo statusa, če se ex-admin nekoč vrne, na Meti in Zbirki. Na obeh mora nekdanji administrator, ki bi rad dobil nazaj administratorka pooblastila, vsaj formalno spet spet ustaljeni postopek glasovanja, tako kot imajo to na madžarski wikipediji (glej moj zgornji post). Gl. http://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Administrators/De-adminship in http://meta.wikimedia.org/wiki/Meta:Administrators#Inactivity . Zanima me, ali imajo razen angleške wikipedije še kje uveljavljeno samodejno vrnitev administratorskih pooblastil.
Kakšen je postopek na Meti: Če administrator v pol leta nima 10 urejanj, se mu status odvzame brez predhodnega opozorila. če pa ima več kot 10 urejanj, a manj kot 10 administratorskih posegov, ima en teden časa, da pove, ali še želi obdržati pooblastila. Na Zbirki imajo, kot ponavadi, najbolj zakomplicirana pravila. Aktivnost preverjajo na pol leta, en mesec pred odvzemom se morajo neaktivni administratorji pofočkati na za to namenjeni strani (drugače po preteku enega meseca izgubijo pooblastila) in potem v pol leta narediti pet administratorskih posegov (če jih ne, brez nadaljnjega opozorila izgubijo pooblastila). Yerpov predlog je torej poenostavljena verzija obeh postopkov: neaktivni administrator naj se priglasi in v roku enega meseca z nekaj urejanji nakaže, ali ima še voljo do urejanja (ali je to prisila ali ne, pustimo ob strani, pomembno je, da se strinjamo, da posegi, kot je bil recimo tale, sami po sebi ne zadostujejo za ohranitev statusa). — M♦Zaplotnikprispevki12:01, 22. marec 2012 (CET)[odgovori]
Nikoli nisem imel povsem razčiščeno glede tega, zato sem se odločil da vprašam.
Samo sprotni navedki, samo navedki, oboje? Če so moja opažanja pravilna se zadnje čase uporablja večinoma sprotne navedke - kar je pmm veliko bolje, kot pa da samo napišeš za vir npr. neko spletno stran ali knjigo.
Zaželeno je, da se uporabljajo sprotni navedki, zbrani na koncu članka, sledi pa jim lahko še izbor priporočene literature/dodatno branje, ki obširneje obravnava temo. Katera literatura je priporočena, se lahko, če je treba, urejevalci dogovorijo na pogovorni strani. Na podlagi izkušenj tudi menim, da je zaradi čim lažje preverljivosti v primeru, da so trditve povzete po različnih straneh knjige, najprimerneje navesti več različnih sklicev. Kadar pa je članek v celoti povzet samo po eni knjigi, je treba preveriti še druge vire in članek dopolniti, da se doseže čim bolj celostna obravnava teme. --Eleassarpogovor22:00, 12. marec 2012 (CET)[odgovori]
Zdaj ko sem na par poštnih listah sem bolj na tekočem z dogajanjem "nad" nami...
Že od decembra lani dela prototip novega vmesnika za urejanje, ki naj bi olajšal vstop novincev. Če bodo našli kakšno dobro rešitev za tabele, predloge et al., se bo PMM kar dalo navadit. Več o vsem na Wikimedijinem blogu.
Če ste si od nekdaj želeli majico z Wikipedijinim znakom pa jo je bilo preveč nepraktično naročat, vam utegne pomagat nova Wikimedijina spletna trgovina. Zanimiva odločitev je, da bo poštnina za manjša naročila enotna ne glede na oddaljenost naročnika (10$).
Še ena večja novost se obeta tekom letošnjega leta - centralni repozitorij za strukturirane osnovne podatke iz člankov: wikidata.wikimedia.org. Think rojstni podatki, koordinate, število golov za reprezentanco, itd. itd. Vse to bo seveda možno obdelovat strojno in ustvarjat storitve tipa Wolfram Alpha. Ena od posledic bo horda brezposelnih botov, ker bodo tam spravljeni tudi interwikiji. — YerpoHa?08:05, 31. marec 2012 (CEST)[odgovori]
Živjo, vidim, da imajo madžarski Wikipedisti na Glavni strani zelo lepo označeno, kam po informacije, plus povezavo na mobilno različico.[3] Bi dodali to tudi na našo Glavno stran? Pravzaprav že imamo povezavo na Pod lipo, samo mislim, da bi jo bilo treba malo poudariti. Ne vem pa, zakaj se na naši mobilni strani[4] ne prikaže Glavna stran. --Eleassarpogovor10:13, 15. marec 2012 (CET)[odgovori]
Povezava do kontaktne strani je v meniju na levi, treba jo je pa posodobit. Mogoče bi tja spadala tudi povezava do mobilne strani, jaz nimam ideje kam na glavno stran bi to vtaknil. — YerpoHa?11:06, 15. marec 2012 (CET)[odgovori]
Glede na SSP 94, § 535, je stvar taka da se lahko sklope s koli piše ali narazen ali skupaj. Dejansko sta v rabi oba zapisa, čeprav prevladuje pisanju skupaj. PMM je boljše, da še piše skupaj (zaradi česar sem razveljavil nekatere tvoje popravke, pa brez zamere), ker beseda -koli ni samostojna beseda, poleg tega pa je stvar tudi v tem, da se lahko pregiba samo ena vrsta sklopov s -koli, tj. tiste, ki imajo v 1. delu samostalniško ali pridevniško prvino (kdorkoli, ...), tisti s prislovno sestavino se pa ne spreminjajo (kjerkoli, ...). Kar torej pomeni, da je nesmiselno pisanje enih sklopov narazen, drugih pa skupaj.--Archangel16:01, 15. marec 2012 (CET)[odgovori]
Ne, pri 'po navadi' je pravilen le zapis narazen, ker gre za predložno besedno zvezo, kjer lahko med besedi vrinemo še kako besedo, npr. 'po stari navadi'. (Čeprav pri 'na svidenje'/'nasvidenje' sta možna oba zapisa, ker gre za pozdravno medmetno zvezo – pa bi tudi lahko vrinili kako besedo, npr. 'na ponovno svidenje'.) Sklope s koli pa lahko pišemo skupaj ali narazen; kaj je pravilneje, je dokaj subjektivno. Jaz se sicer strinjam, da beseda koli ni samostojna beseda in se mi zdi smiselna pisava skupaj. LP --Marko3 (pogovor) 22:48, 29. marec 2012 (CEST)[odgovori]
Član jezikovnega komiteja me je po mailu pocukal da manjka samo še ena formalnost pred zagonom slovenske Wikiverze - prevod vseh komponent vmesnika. Teh je ostalo neprevedenih še dobrih 50, dostopne so tukaj. Zainteresirani za projekt ali prevajanje nasploh ste vabljeni k sodelovanju. — YerpoHa?19:24, 15. marec 2012 (CET)[odgovori]
Meni tudi, zato mi ni jasno, zakaj jih prikazuje. Morda bi morali dodati pravilne interwikije, vendar jih nimamo (npr. za ameriški zvezni urad za oceane in podnebje (nekako tako)). Ne vem ... Petra Rimska | pogovor17:17, 16. marec 2012 (CET)[odgovori]
Vsebina, ki ni preverljiva naj bi se načeloma lahko brisala. Sem za brisanje takih člankov, vendar le, če virov dejansko ni na voljo. Podatki so lahko ok, še posebno ker povezave na ljudi v njem niso rdeče. Bolj se mi zdijo sporne biografije na katere se nanaša ta seznam, saj so le-te brez virov. Po pravilih pisanja biografij živečih oseb se z viri nepodprto ali slabo podprto gradivo — naj si bo negativno, pozitivno ali zgolj vprašljivo — o živečih osebah je treba iz člankov, pogovornih strani, uporabniških strani in projektnih strani Wikipedije takoj in brez pogovora odstraniti. Urejanje, posebno pa urejanje člankov o živečih osebah, mora upravičiti tisti, ki dodaja ali obnavlja gradivo. --Pinky sl (pogovor) 08:51, 16. marec 2012 (CET)[odgovori]
Glede na to, da naj bi se predloga v delu uporabljala "za kratek čas", me zanima kaj naj naredimo s članki, ki imajo to predlogo že več kot en mesec. Pmm se lahko odstrani, ker je vsebine že zelo veliko.
Živjo, zanima me, kaj pomeni za slovensko Wikipedijo 44. člen Zakona o kulturni dediščini:[7] "Nihče ne sme izkoriščati podobe in imena spomenika brez soglasja lastnika." Kako je z objavo fotografij umetniških slik? Mislim, da je dobro, da se o tem razpravlja, preden se pojavijo problemi z morebitnimi lastniki, npr. Narodno galerijo. --Eleassarpogovor08:41, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
To je 49. člen. Sicer pa nisem preveč "izobražen" glede tega področja, se mi pa zdi čudno, da se (naj) ne bi smelo uporabljati celo imena spomenika. Lp, --xMyIxHyAxPogovor08:52, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
Ok, v bistvu je zadnja različica zakona tale: [8] (44. člen) "Nihče ne sme uporabljati podobe in imena spomenika brez soglasja lastnika spomenika." Meni se to zdi zelo nedemokratično, spominja na kakšno Severno Korejo. --Eleassarpogovor08:54, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
Zakon je sprejel demokratično izvoljen parlament, ščiti pa pravice lastnikov. Kje tu vidiš podobnost s Severno Korejo? Je pa seveda res, da je formulacija takšna, da lahko za WP postane velik problem. Če bi le končno našli kakšnega pravnika, ki bi malo razložil, kako je s tem, in ali je to za nas sploh relevantno, ker so strežniki v ZDA. --IP 213 (pogovor) 09:09, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
Že res, da je zakon sprejel demokratično izvoljeni parlament, vendar meni se zdi prepoved uporabe imena prepoved svobodnega izražanja. A to pomeni, da se ne sme uporabiti izraz Aljažev stolp kot naslov članka oz. v naslovu članka (v Wikipediji ali v kakšni reviji), ne da bi se pred tem pridobilo soglasje PZS? Sicer pa je to samo moje laično mnenje, nisem pravnik. --Eleassarpogovor09:16, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
Tudi jaz nisem, ampak dvomim, da bi bilo mogoče zakon aplicirati na tvoj primer. Pm(l)m gre za primere, ko nekdo ime spomenika uporabi za tržno znamko ipd. Tu se bomo najbrž strinjali, da ni fino, če si lastnik spomenika, ki ga vzdržuješ, ga pravzaprav moraš vzdrževati, ker te sili zakon, lokalni gostilničar pa svoj bife poimenujem po njem, ne da bi te vprašal za soglasje ali kaj prispeval za vzdrževanje. Je pa res, da je formulacija - vsaj za laika - zelo široka. Poleg tega pm(l)m nedvomno ne omogoča "svobode panorame" in tudi reprodukcije del, ki so jim že potekle AP, ne. To pa je za nas res problem, sploh če drži, kar spodaj omenja Yerpo. MMG: kakšna je usoda Yerpove pobude o uzakonitvi svobode panorame? --IP 213 (pogovor) 10:13, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah pravi, da avtorske pravice 70 let po smrti avtorja nimajo lastnika. Tukaj ostane predvsem vprašanje, ali naša zakonodaja ščiti tudi natančno reprodukcijo podobno kot izvirno ustvarjalno delo. V ZDA so na to vprašanje odgovorili v precedenčni sodbi, ki zdaj omogoča kopiranje vseh starih umetniških del ameriških avtorjev v Zbirko. Za nas vprašanje vsekakor je relevantno, ker so v Zbirki po novem zelo občutljivi na lokalno ureditev glede gradiva iz posameznih držav. — YerpoHa?09:13, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
Mogoče je relevanten še 118. člen o inšpekcijskih ukrepih v primeru izkoriščanja podobe ali imena brez soglasja: (2) Inšpektor mora pri odločanju o prepovedi upoštevati predpise o avtorskih in sorodnih pravicah.
ZASP loči avtorsko pravico in lastninsko pravico na stvari, ampak tudi pravi, da sta skladni. — YerpoHa?11:43, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
Tukaj je nekaj gradiva o pravici elektronskega shranjevanja in pravici digitalizacije analogne fotografije avtorskega dela.[10] (str. 47) Zanimiv pa je tudi ta intervju (Intervju z Zoranom Krstulovićem: Ne poznamo pogodb evropskih knjižnic z Googlom. Dnevnik, 23. 8. 2010), zlasti zadnji odstavek. V glavnem, naša zakonodaja ščiti tudi natančno reprodukcijo. (ni nujno oz. je celo malo verjetno, trditev se nanaša na vse fotografije predmetov kulturne dediščine, ki niso nujno natančne kopije; te ne ustrezajo individualnosti in drugim postavkam 5. člena) --Eleassarpogovor 16:52, 29. marec 2012 (CEST)) --Eleassarpogovor12:48, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
Dela avtorjev, ki so umrli do vključno leta 1944, so v javni domeni, njihova uporaba je prosta. Za uporabo del avtorjev, ki so umrli leta 1945 ali kasneje, je potrebno pridobiti ustrezne pravice. (seveda se to nanaša samo na avtorske pravice) [12]. --Eleassarpogovor13:01, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
Skladnost med avtorsko in lastninsko pravico pmm prej pomeni nekaj v smislu odločbe US-RS U-I-191/09, Up-916/09 - avtorska pravica ne more prekomerno omejevati lastninske pravice (ali obratno). Inšpektor pa mora upoštevati avtorske pravice - pmm to pomeni, da ne sme npr. kaznovati avtorja, če svoje delo uporablja oz. reproducira kljub temu, da ni njegov lastnik.
Drugače pa imajo tudi Italijani podobno določilo o kulturnih delih, glej commons:Template:Soprintendenza. Mislim, da bomo morali tudi tu narediti nekaj podobnega, če bomo hoteli slediti pravilom Wikimedije: napisati t.i. Exemption Doctrine Policy (glej npr. Wikipedia:EDP per it.wiki/English) in uporabljati lokalno naložene slike spomenikov (poleg avtorsko varovanih del) v minimalni meri - se pravi, t.i. "poštena uporaba". V bistvu ni omejitve, ker Wikimedija upošteva samo avtorske pravice, glej Commons:Commons:Non-copyright restrictions: "Non-copyright related restrictions are not considered relevant to the freedom requirements of Commons or by Wikimedia." --Eleassarpogovor 09:44, 30. marec 2012 (CEST) --Eleassarpogovor19:06, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
Najbrž pa je relevanten za nas tudi 125. člen: Z globo od 100 do 600 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ne navede registra kot vira podatkov v skladu s šestim odstavkom 67. člena zakona. --Eleassarpogovor21:24, 24. marec 2012 (CET)[odgovori]
Upoštevati je treba tudi 8. člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi[13]. "Grba, zastave ali njunih sestavnih delov oziroma slovenske narodne zastave ter besedila in notnega zapisa melodije himne, se ne sme zavarovati ali uporabljati kot znamko, model oziroma vzorec ter za označevanje blaga ali storitev." Kar je seveda razumljivo, je pa treba na ustreznih mestih zapisati, kjer še manjka (slike zastave, grba, besedilo himne v Wikiviru ipd.). --Eleassarpogovor21:33, 24. marec 2012 (CET)[odgovori]
Leta 2003 (takrat se je govorilo o izkoriščanju namesto o uporabi) je Ministrstvo za kulturo povedalo naslednje: "Izkoriščanje ne pomeni, da se turisti ne smejo fotografirati pred stavbo oziroma da turistično društvo ne sme promovirati svojega kraja s prospektom, na katerem je kulturni spomenik. Drugače pa je, če je fotografija na razglednici, kjer se prodaja blagovna znamka gradu v komercialne namene," so povedali na kulturnem ministrstvu" (Finance, 58/2003) --Eleassarpogovor21:37, 24. marec 2012 (CET)[odgovori]
This user has learnt to know the dark side of the FoP.
Odgovor Jerneju v zvezi z natančnimi reprodukcijami: "delo mora nastati v »avtorjevem duhu« (duhovnost) in mora vsebovati osebno noto avtorja (individualnost);"[14] Za moje pojme natančna reprodukcija ne odraža osebnega duha avtorja fotografije in nima osebne note. --Eleassarpogovor21:41, 29. marec 2012 (CEST)[odgovori]
Kaj pa v primeru, če bi wikipedija sama prišla na seznam svetovne kulturne dediščine [15], kakor je bilo pred kratkim zastavljeno? Pomenilo bi, da "spomenik" uporablja nek drug spomenik.. :) + podobe in imena wikipedije "ne bi smel brez soglasja lastnika nihče izkoriščati". Kdo je pravzaprav lastnik, glede na to, da smo avtorji prispevkov mi vsi? Žiga✉20:08, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
Podobe in imena Wikipedije brez dovoljenja ne sme nihče izkoriščati že zdaj, ker je registrirana blagovna znamka. Prispevki pa so izključna last avtorjev (glej WP:AP) in ti so dali dovoljenje za njihovo izkoriščanje. Wikip(/m)edia je samo infrastruktura. — YerpoHa?07:30, 24. marec 2012 (CET)[odgovori]
Lep pozdrav. V mnogih primerih je zapisano rimskokatoliška Cerkev, Starokatoliška Cerkev, evangeličanska Cerkev. Mislim, da bi v vseh takšnih primerih moralo biti z malo začetnico SP. Bi bilo mogoče z botom popraviti to napačno rabo velike začetnice v besedi cerkev? Petra Rimska | pogovor23:41, 23. marec 2012 (CET)[odgovori]
Uporaba reprodukcij kulturne dediščine v komercialne namene je omejena s slovenskim Zakonom o varstvu kulturne dediščine, ki za uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika (člen 44). Wikimedijina zbirka s tem zakonom ni omejena, ker zanjo velja zakonodaja Združenih držav Amerike. Uporabniki, ki so državljani Slovenije, so sami odgovorni za vsako kršitev lokalnih zakonov. Za več informacij glejte zanikanje odgovornosti. Te omejitve so neodvisne od avtorskopravnega statusa prikazanega dela. Kot spomenik kulturne dediščine je opredeljeno (3. člen): dediščina, ki je razglašena za spomenik ali ki je vpisana v inventarno knjigo pooblaščenega muzeja. Kar se tiče nepremične kulturne dediščine, je državni katalog na razpolago na naslovu rkd.situla.org
Tovrstno početje, ki se ga poslužuje Eleassar zadnje čase je bolj škodljivo kot Klemnove škrbine zaradi katerih ste izglasovali njegovo blokado. --16:23, 30. marec 2012 (CEST) -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:188.196.37.61 (pogovor • prispevki).
Hvala za mnenje. V katerem smislu je ločevanje avtorsko zaščitenega gradiva od prostega škodljivo? Sicer pa, če se bo kar koli brisalo, se bo v skladu z dogovori na Commons. Kako je lahko brisanje na podlagi dogovorov bolj škodljivo od neobvladljivega dodajanja gradiva brez virov in z napakami? Če tako meniš, bo najbolje, da se oglasiš na Commons:Commons:Village pump in predlagaš spremembe teh dogovorov oz. svoje mnenje argumentiraš pri posameznih predlogih, namesto da se poslužuješ tovrstnih komentarjev. MMG, lepo bi bilo, če bi se prijavil/a in podpisal/a. --Eleassarpogovor21:15, 30. marec 2012 (CEST)[odgovori]
Sicer pa sem prebral pogovor o brisanju in opažam, da so predlogi za brisanje dokaj površni. Če kdo (npr. Eleassar) najde sliko, ki krši naše nove zakone in s tem materialno in emocionalno prizadane avtorja nepremičnine, bi moral vendarle poiskati še vse ostale primerke. Kar ni težko. Planico je mogoče najti z iskanjem, kot je http://commons.wikimedia.org/w/index.php?search=planica&title=Special%3ASearch Dela ne bo zmanjkalo, ker je slik v Zbirki veliko. Žiga✉07:55, 31. marec 2012 (CEST)[odgovori]
In kot zadnje, predlagam, da vse slike, ki jih zaradi predstavitev naših člankov uporabljamo na naši wp., vendar jih moramo zbrisati na Zbirki, avtomatično naložimo/prenesemo na našo wikipedijo pod pravilno licenco. Tam pa seveda brišemo, kot je napisal Eleassar. To je sicer zamudno delo, ampak manj zamudno, kot je tako užaljeno čvekanje po pogovornih straneh. Uvesti bi bilo treba sistem, kako delati v takšnih primerih. Najsi je zakon še tako blesav, velja pač za vse in zakaj bi bila potem wikipedija izjema. Žiga✉08:01, 31. marec 2012 (CEST)[odgovori]
Bojim se, da problem naše vrle države (p)ostaja naš (Wikipedijski) problem. Marsikdo bo pač problem reševal tako, da ne bo več dodajal gradiva v zbirko ... Sploh pa je 44. člen zeeelo ohlapen:
"Nihče ne sme uporabljati podobe in imena spomenika brez soglasja lastnika spomenika. Lastnik lahko s soglasjem določi tudi višino nadomestila za uporabo."
Če nekaj v zakonu jasno piše, poleg tega pa zraven ni napotkov za branje, je pač treba stvar razumeti dobesedno. Recimo, v zbirko ne moremo dati slike, na kateri je kopica sena, ker je v njej "vidna" bucika. Ker zakon ne določa, koliko bucike se sme videti, se šteje, da se je sploh ne sme videti. Preprosto. Žiga✉08:50, 31. marec 2012 (CEST)[odgovori]
Problem je že dolgo, tudi zaradi nesvobode panorame. Lastnik pravic v primeru Celja je najbrž mestna občina (da tega ni možno izvedet iz registra je samo dodatna cvetka). Zbirka sama se ne ozira na zaščite razen avtorskopravnih, ker v mednarodnem pravu niso določene. Zmenit se bo pa treba, kaj naredit s slikami pri nas. — YerpoHa?08:47, 31. marec 2012 (CEST)[odgovori]
Na zbirki lahko dobiš tudi Personal rights warning, enkrat se je pojavil en model, ki je nameraval izbrisati vse slike, na katerih je bil viden obraz ljudi... No v primeru obrazov, kjer je dovoljena pikselizacija (za to, da obraz postane neprepoznaven), je uporabljene več zdrave pameti. V Celju je nek majhen objekt že itak "pikseliziran", ker je na panoramski sliki tako majhen, pa ga vseeno pojmujemo, kot da to ni res. Ker tega pač noben zakon ne predpisuje. Zato predlagam, da začnemo konstruktivno delo; t.j. pripraviti polavtomatiziran postopek, po katerem bi merodajne slike, ki zaradi določenih razlogov ne morejo biti na Zbirki, prestavimo k nam in jih tu mirno uporabljamo naprej. Ko bodo naši demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva zakon dopolnili ali popravili, bomo šli ritensko in spravili te slike nazaj na Zbirko. Jaz druge pametne rešitve ne vidim. lp., Žiga✉09:06, 31. marec 2012 (CEST)[odgovori]
Sicer pa sem mnenja, da morda (nekateri) res pretiravajo, saj pri relativno pravno nedoločenih zadevah delujemo v smislu "dajmo za vsak slučaj vse brisat" ... --Andrejj (pogovor) 14:00, 31. marec 2012 (CEST)[odgovori]
Ok jemljem stavek nazaj, čeprav je wiki-par razglašen javno, da ne bo izgledalo kaj osebnega. Vendar sem mnenja, da človek lahko začne brisati pri svojih slikah in potem pobriše še delo drugih. Pravkar sem npr. deškrbiniziral članek o Škrbini, ki je kot vas v celoti označena za nepremično kulturno dediščino [16] (ne samo kakšna hiša). Seveda, slike nisem dodal. Upam, da je tako v redu. Žiga✉15:19, 31. marec 2012 (CEST)[odgovori]
Da ne bo pomote, se strinjam z brisanjem slike na desni iz Commons, v kolikor gre za kršitev avtorskih pravic (nisem ugotavljal, imam pa namen - zaenkrat sem se omejil na slike v angleških člankih Slovenia in Ljubljana), Ines pa najbrž prav tako, ker jo moti, da so njene slike na razpolago pod prosto licenco in se potem prodajajo po stocku (šele, ko je to videla, je dojela vse implikacije licence). Ne vem, zakaj bi morali biti Slovenci pri uporabi Commons izjeme, mislim, da morajo za vse veljati enaka pravila in tudi, da je prav in pošteno, da kot uporabnik Zbirke opozorim, da gre za kršitev avtorskih pravic, če tako menim. V konkretnem primeru, kjer morda res ne gre za kršitev avtorskih pravic, morda pa tudi, kar bomo ugotovili na podlagi komentarjev tam, končna odločitev ne bo moja samovolja, ampak bo sprejeta na podlagi vseh komentarjev, argumentov in mnenja administratorja. Drugače pa sem danes prebral zanimivo misel: "Ne poznam bolj uspešne metode za odpravo slabih ali zoprnih zakonov, kot je njihovo strogo izvrševanje." (Ulysses S. Grant, ameriški predsednik).[17] --Eleassarpogovor18:03, 1. april 2012 (CEST)[odgovori]
Še to, kar se tiče Škrbine, sliko se pmm lahko doda, ker se Wikimedia Foundation omejuje samo na avtorske pravice, druge omejitve pa je ne zanimajo. Vprašanje je samo, kot rečeno, če to lahko stori slovenski uporabnik, ne da bi kršil zakon. Ampak glede na to, da ministrstvo pravi, da se preganja samo komercialno uporabo takega gradiva, sam ne bom kompliciral in bom take slike dodajal (zato sem tudi npr. v predlogi commons:Template:Spomenik zapisal, da je omejena samo komercialna uporaba) - se pa naj seveda vsak sam odloči. --Eleassarpogovor18:19, 1. april 2012 (CEST)[odgovori]
U.S.Grant je zelo dobro povedal in prav tako pred njim Gogolj, Machiavelli in še kdo.
Seveda bomo delali v skladu z zakonom in PMM bo najmanj težav, če v prihodnje pač ne bomo nalagali več tovrstnih slik v Zbirko, ampak enostavno k nam (wiki sl), s pravilno licenco. S tem "pravilom" se bomo najlažje izognili striženju našega zakona s pravili Zbirke. Na wp.sl. bi jih morali tudi kategorizirati, sicer bo zmešnjava. Zdi se namreč, da je slikovno gradivo pri enciklopediji vendarle pomembno - zato bi bilo npr. dokaj klavrno, če bi imeli članek o Planici brez slike skakalnic ali članek o Celju brez slike Celja...
kar se tiče prestavljanja datotek iz Zbirke na wp.sl...: pred časom smo ugotovili, da bi bilo dobro deliti slike lokalnega značaja (podobe domače grude in nje življa:) na globalni ravni. OK, zdi se, da nas ne bo nič bolelo, če začnemo nalagati slike slovenskih vasi in spomenikov na wp.sl., z licenco, ki izpričuje avtorsko zaščito. Kar je pomembno za nas, je npr. da imamo v članku Ferrarijev vrt ali pa spomenik v Dražgošah, ali pa nevemkatero cerkev - in nas pravzaprav ne briga, od kje je ta datoteka generirana v članek. V primeru, da bomo za vsako fotografirano avtorsko delo iskali avtorja, njegov cv in leto smrti, pa še morebitno predajo mehanskih avtorskih pravic drugi fizični oz. pravni osebi, se nam bo sfuzlalo. Tako ne gre in tudi nismo zato tu, da se ukvarjamo z AP v tolikšni meri. Tako kot odklanjamo skopirana besedila, tako moramo generalno doreči pri AP za pereče slike.
in če se resno držimo Grantovega navodila, potem ne moremo malo stihijsko brisati oz. predlagati datotek za brisanje. Kot rečeno, če je vprašljiva letalnica br. Gorišek, potem dajmo predlagat vse slike letalnice za izbris in ne samo eno, tako malo po občutku. Ali pa eno sliko Celja, na Zbirki jih je kar nekaj. Taka ruska ruleta je za uporabnike moteča in jih dela živčne, kot je bilo zgoraj videti. Kar je zares potrebno, je dogovor naše skupnosti o tem, kaj in kako v nadaljnje. Ne pa naključni predlogi za brisanje. Zato predlagam, da se na strani npr. Wikipedija:Svoboda panorame dogovorimo, kako bomo v nadaljnje rokovali s to rečjo / naredimo smernice in basta. Tja lahko skopiramo tudi tale pogovor. Če ne bomo nič dorekli, bo še veliko slabe volje in pisanja po nepotrebnem.
in kot praviš (@Eleassar), tudi sam zasledim brezštevilne svoje wikipedijske slike v komercialnih časopisih, na MMC-ju, v križankah, ipd. In po eni strani me je sram, ker odžiram kruh fotografom, ki so zaradi tovrstne spletne "izposoje" (btw. protipravne, ker večinoma ni nikjer napisano vir:wikipedija, da ne rečem, uporabnik Žiga), ostali brez dela.
in končno; zakaj bi tvegali in si delali dvojno delo? Če obstaja možnost, da bom na Zbirki dobil obvestilo o brisanju, potem slik pač tja ne bom več nalagal. Če datoteke pred brisanjem v Zbirki naložimo na našo wp., seveda pod drugo licenco, ne bi smelo biti prav nič sporno - in vprašljivost nima ravno trdnih temeljev. Npr. (1) če naložim sliko X k nam, je v redu. (2) ko sem naložil sliko X na commons, je bilo v redu, zdaj pa ni več. Ergo, (3)če isto sliko X copypaste-am z Zbirke k nam (kjer bi bila direktno naložena ok) - ne bi smelo biti težav, če bi bila licenca ustrezna. Kaj je tu vprašljivega in kaj imajo pri tem Italijani?
ps. ne strinjam se z nadaljnjim stihijskim podajanjem predlogov za brisanje s tvoje (@Eleassarjeve) strani (za začetek je po svoje v redu, da si prižgal ogenj). Predlagam, da se izlušči problem in njegova rešitev v splošnem - in se jo predoči našim uporabnikom. Tako bomo imeli občutek, da smo skupnost in da sodelujemo.
Mogoče lahko sprovedemo dopolnilo k zakonu, med nami je Uporabnik:Supmblaz, ki je v trenutno največji opozicijski stranki.. Vendar pa, kakopak, javni mlini tečejo počasi. Pred 4 meseci sem pisal odgovornim na digitalni knjižnici, naj popravijo svojo napako in sliko, ki jo pripisujejo napačni osebi dejansko pripišejo pravi osebi. Medtem napačno naslovljena slika, naložena na zbirki, še vedno ni izbrisana [18], debata o izbrisu pa še poteka... Odgovorni javni uslužbenec medtem greje svoj stol in se z odgovornostjo igra Catch 22. Suspenz vsega tega je, da wikipedisti (amaterji) igramo povsem drugačno igro kot profesionalci, lahko pa bi igrali isto igro. T.j. smo malo preveč zagreti. Žiga✉23:08, 1. april 2012 (CEST)[odgovori]
Mogoče sem zgoraj zvenela malce užaljeno, ker me je stvar presenetila, ko sem po mail-u iz Zbirke dobila obvestilo. Vendar je zadnja stvar, ki bi jo želela, kršiti pravila Wikipedije. Vem kaj je svoboda panorame, vem da se moje slike na Zbirki lahko prodajajo naprej .. tja sem jih naložila zato, da se izboljša predstavnost Wikipedije. Ne želim pa z njimi kršiti zakonov. Če je možnost (in da s tem ne kršim nobenega pravila ali zakona), se moja fotka lahko za zgled prestavi sem. Lahko se jih prestavi še na :en, če imajo tam podobne možnosti. --Pinky sl (pogovor) 19:48, 1. april 2012 (CEST)[odgovori]
Seveda sem v prihodnje za rešitev v splošnem in tudi menim, da je potrebno predlagati več člankov (npr. celo kategorijo - po predmetu ali po avtorju). Predlogi za brisanje so bili dani tako, kot praviš, Žiga, da se prižge ogenj in se sploh začne o tem razpravljati in se dorečejo osnovne meje, kaj je še kršitev avtorskih pravic in kaj ni več. Šele na podlagi tega se lahko odločimo, katere nadaljnje datoteke sploh predlagati. Nisem želel predlagati množice datotek, ki bi bile potem vse zavrnjene.
Menim pa tudi, da bo dejansko potrebno poiskati avtorja za vsako avtorsko delo, četudi se zdi naporno, tako kot je bilo doslej potrebno pri vsaki sliki navesti avtorja, opis slike in licenco. Take so zahteve, če želimo upoštevati avtorske pravice, osnovna smernica pa je: avtorska dela avtorjev, ki so umrli leta 1944 ali prej, so prosta, dela avtorjev, ki so umrli leta 1945 in pozneje, pa zavarovana (vir je naveden zgoraj). Po letu 2015 se bodo ta leta začela pomikati višje.
Zakaj Italijani? Imajo zelo podobno pravo, kar se tiče varovanja kulturne dediščine, in njihova pravila[19] lahko v osnovi skopiramo sem. Kjer se bo pokazala razlika, jih seveda po svoje prilagodimo. --Eleassarpogovor23:53, 1. april 2012 (CEST)[odgovori]
P.S.: Če lahko dejansko Milena kaj doseže na politični ravni, bo to več kot dobrodošlo.
@Eleassar: Predlogi za brisanje so bili dani tako, kot praviš, Žiga, da se prižge ogenj in se sploh začne o tem razpravljati in se dorečejo osnovne meje, kaj je še kršitev avtorskih pravic in kaj ni več. Šele na podlagi tega se lahko odločimo, katere nadaljnje datoteke sploh predlagati.
Ne vem, zakaj zavzemaš stališče, da se o tem sploh še ni razpravljalo in da o težavah s FOP, povezanih s Slovenijo, še ni čisto nobenih smernic. Lansko poletje je o tem že tekla debata Pod lipo, Sporti je takrat dal linke na uporabne sezname, ki jih tule ponovno navajam; trenutno aktivni predlogi za brisanje, povezani s Slovenijo, obdržane slike (predlogi za brisanje zavrnjeni), brisane slike (potrjeni predlogi za brisanje). Razmerje med obdržanimi in brisanimi je cca. pol:pol, takole po občutku se mi zdi, da so bile najbolj dosledno brisane fotografije kipov in spomenikov, medtem ko se pri fotografijah arhitekture pogosto upošteva pravilo de minimis. Hočem povedat, da se neko administratorsko logiko reševanja predlogov za brisanje da razbrat (in po njej bi bila slika Planice obdržana), Zakon o kulturni dediščini gor ali dol. M♦Zaplotnikprispevki08:12, 2. april 2012 (CEST)[odgovori]
Hvala za linke. Tako stališče zavzemam, ker so se pojavile nove informacije v zvezi s tem, katera dela so avtorsko varovana in kaj je kršitev avtorskih pravic (glej zgoraj) – ne v zvezi z ZVKD, ki na vključitev slik v Commons ne vpliva (čeprav je oznaka z informacijo o tem, naj bodo uporabniki previdni pri uporabi teh datotek, gotovo dobrodošla), ampak z ZASP: dela katerih avtorjev so varovana, kaj pomeni 'de minimis' v Sloveniji, kaj pomeni svoboda panorame v Sloveniji - tega prej med smernicami na Commons ni bilo. Mislim, da se da iz teh predlogov razbrati marsikaj. Ali bo slika Planice ostala ali ne, bomo šele videli. Seveda se na strani predloga lahko sklicuješ na te razprave, če meniš, da so merodajne. --Eleassarpogovor08:49, 2. april 2012 (CEST)[odgovori]
K vsemu bi dodal samo to, da še vedno mislim, da je škoda, ker zakone interpretiramo amaterji. Ko bi za nasvet lahko vprašali kakšnega pravnika, bi morad bilo marsikaj lažje. Ti namreč znajo brati zakone, pozanjo odločitve sodišč ... Kaj res nihče ne pozna kkašnega, ki bi se vsaj malo spozanl na to in bil pripravljen pomagati? --IP 213 (pogovor) 11:28, 2. april 2012 (CEST)[odgovori]
To tudi meni že nekaj dni roji po glavi. Problem se pokaže tudi tukaj. Zame imata besedni zvezi prepovedano je kakršnokoli in dovoljeno ni nobeno enak pomen. Kaj pa pomenita v pravniškem jeziku, pa je drugo vprašanje. PetraRimskaprispevki11:55, 2. april 2012 (CEST)[odgovori]
Kar bi lahko bilo vprašljivo pri objavi tukaj, je to, da naš sistem ne pozna poštene uporabe in da bi zato morda nalaganje nekaterega gradiva sem lahko štelo kot prekršek. Ali ima to, da so v španski, bolgarski, švedski in baskovski Wikipediji in še kje[20] onemogočili lokalno nalaganje datotek, kakšno zvezo s temu podobnim pravnim redom? --Eleassarpogovor14:00, 2. april 2012 (CEST)[odgovori]
Od kod trditve, da slovenska zakonodaja ne pozna principa poštene rabe? 51. člen (Citati): "(1) Navajanje odlomkov objavljenega dela aliposamičnih objavljenih dels področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije jeprosto, če je to potrebno z namenom ponazoritve, soočenja ali napotitve. (2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu. — 55. člen (Dela na splošno dostopnih krajih): (1) Dela, ki sotrajno v parkih, na ulicah, na trgih ali na drugih splošno dostopnih krajih, so v prosti uporabi. (2) Uporaba iz prejšnjega odstavka sene smeizvršiti v tridimenzionalni obliki ali za isti namen kot prvotno delo alivršiti za doseganje gospodarske koristi. (3) V primerih iz prvega odstavka tega člena je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu.
Skratka, objava v Zbirki (komercialna raba dovoljena) ne (razen po principu de minimis, torej je če avtorsko zaščiteno delo na fotografiji prikazano v širšem kontekstu, recimo da je fotografirana cela ulica, ali pa je arhitekturno delo dojeto kot industrijski dizajn, fotka ljubljanskega Nebotičnika je bila dejansko na Zbirki obdržana z adminovo utemeljitvijo too simple for copyright, gl. tole in tole za še več podobnih primerov), objava na SL:WP pod fair use pa ja.— M♦Zaplotnikprispevki14:26, 2. april 2012 (CEST)[odgovori]
Vir za trditev je [21], pravi pa takole: "V slovenski zakonodaji ne poznamo koncepta “poštene rabe”, ampak sistem izjem in omejitev od avtorske pravice (glej člene 46 do 67 Zakona o avtorski in sorodnih pravicah)." Konkretna utemeljitev "too simple for copyright" je vprašljiva, ker uporabnik ni bral slovenskih zakonov in interpretacij - res bi rad vedel, na čem temelji to mnenje. --Eleassarpogovor14:31, 2. april 2012 (CEST)[odgovori]
Jaz še vedno mislim, da s panoramo ne kršimo zakona, saj gradiva ne uporabljamo v komercialne namene, čeprav ga ponujamo. To je pojasnjeno tudi v predlogah na Zbirki:
{{PD-self}}: dajem vsakomur brezpogojno (z izjemo pogojev, ki jih določa zakonodaja) pravico, da gradivo uporablja za kakršen koli namen.
{{self|Cc-zero}}: svoje delo v javno last z opustitvijo vseh svojih pravic do dela po vsem svetu pod avtorskim pravom, vključno z vsemi povezanimi in sorodnimi pravicami, v obsegu, kot ga dopušča zakonodaja.
Skratka, načeloma daqjemo vse v javno last za kakršenkoli namen, vendar v okviru zakonodaje posamezne države. To pojasnilo v predlogah bi moralo zadostovati. Naprej je od vsakega nadaljnjega uporabnika odvisno, ali bo gradivo uporabljal zakonito ali protizakonito. --Janezdrilc (pogovor) 19:06, 2. april 2012 (CEST)[odgovori]
Če bi bilo to res, te strani ne bi bile izbrisane. Nekatere od njih bo treba obnoviti, ker omejitev svobode/prostosti panorame ne velja na splošno, ampak "samo" za dela avtorjev, ki so umrli leta 1945 ali pozneje; druge pa bo treba izbrisati. --Eleassarpogovor10:12, 3. april 2012 (CEST)[odgovori]
Tu je treba ločit funkcijo Wikipedije/Zbirke in funkcijo njenega gradiva. WP/Zbirka sta sami po sebi nekomercialna izobraževalna projekta. Z uporabo v ta namen ni nobenega problema. Ampak njun cilj je - poleg izobraževalnega - zbrati gradivo, ki je prosto na voljo vsakomur v vsak namen, torej ne nujno nekomercialni izobraževalni. Splošna usmeritev Fundacije je, da (razen izjem) ne sprejema del, ki ne dajejo te svobode vsakomur (v avtorskopravnem smislu - glej m:Resolution:Licensing policy), čeprav uporaba v njenih projektih sama po sebi ni sporna in čeprav so strežniki v ZDA. V praksi velja tudi navodilo, da je treba spoštovati zakonodaje posameznih držav. Že mogoče res da noben na sodišču na Floridi ne bi mogel doseč večje zaščite svojih pravic kot jo nudi ameriško pravo ameriškim avtorjem (če bi recimo ameriška založba uporabila fotko ljubljanskega nebotičnika v knjigi). Ampak avtor fotografije nebotičnika nima pravice uporabe v komercialne namene v Sloveniji, zato tudi ne more dat te pravice drugim uporabnikom v Sloveniji. Torej, delo ni na voljo vsakomur v vsak namen, čeprav se z objavo v sami Wikipediji nič ne krši. Razumljivo? Z onimi "pogoji, ki jih določa zakonodaja" so mišljeni pogoji, kot so pripis avtorstva, ki jih zakonodaje nekaterih držav predpisujejo ne glede na vse. Če pa ti pogoji omejujejo prosto uporabo, potem so preveč restriktivni za Zbirko. — YerpoHa?11:08, 3. april 2012 (CEST)[odgovori]
Hm, ne štekam nekak najbolj. Na tole fotko sem strašansko ponosna: Mozaik. Vendar pa se mi zdi, da avtor mozaika ne bi bil ravno srečen, če bi se znašla na (butast primer, pa vseeno) na pokrovčku od jogurta. Zato sem dala licenco 3. Zdaj se sprašujem, če se ta licenca nanaša samo na fotko ali tudi na mozaik. PetraRimskaprispevki11:17, 3. april 2012 (CEST)[odgovori]
V licenci piše: "You can copy, modify, distribute and perform the work, even for commercial purposes, all without asking permission." Dejansko bi lahko nekdo izrezal (= modify) del slike mozaika nad sarkofagom in ga natisnil na jogurtov lonček, če bi se ravnal samo po tvoji licenci. To bi sicer lahko naredil še z marsičem na drugih podobnih slikah, ampak pri tvoji je malo problematično da zavzema mozaik večino površine in je slikan pravokotno. Točne ločnice ni, je pa načeloma bolje da se slika tako, da predstavlja taka slika manjši del kompozicije. — YerpoHa?11:26, 3. april 2012 (CEST)[odgovori]
Ok, spotoma sem ugotovila, da sem malo zamešala zadeve in popravila licenco. Sedaj je res 3 in razumem tudi tvojo razlago. Je sedaj mogoče, da je licenca preveč restriktivna? PetraRimskaprispevki11:32, 3. april 2012 (CEST)[odgovori]
Licenca ni preveč restriktivna, ampak pravico do predelave in komercialne uporabe z njo še vedno daješ, čeprav je za mozaik nimaš. Dejansko je v Zbirki kup podobnih posnetkov avtorsko zaščitenih grafičnih del in možno da se ob tvojega ne bo nihče obregnil. Govorim samo o načelih. — YerpoHa?11:40, 3. april 2012 (CEST)[odgovori]
"v zbirko ne moremo dati slike, na kateri je kopica sena, ker je v njej "vidna" bucika. Ker zakon ne določa, koliko bucike se sme videti, se šteje, da se je sploh ne sme videti." Pmm tukaj velja omejitev: 52. člen ZASP: "Tista objavljena dela, ki so nebistvena pritiklina glede na siceršnjo namembnost nekega predmeta, so pri izkoriščanju tega predmeta v prosti uporabi." Npr. posamezna stavba na sliki mesta Celja je nebistvena pritiklina. Enako, če bi šlo za kopico sena, je bucika nebistvena pritiklina glede na namembnost senene kopice. --Eleassarpogovor23:39, 7. april 2012 (CEST)[odgovori]
Mogoče bi bilo bolj smiselno predlagati na predlagam.vladi.si, da se za dela na javnih mestih varstvo avtorskih pravic skrajša namesto na 70 let na obdobje avtorjevega življenja ali 30 let po avtorjevi smrti. Mogoče bi s tem odgovorili na pomisleke in lažje dosegli spremembo. Predvsem pa bi morali navezati stik z arhitekti in drugimi avtorji in recimo dLIB in avtorji Europeane, pa tudi tistimi, ki so za ohranitev trenutnega reda, in oblikovati nek konsenz. To vprašanje daleč presega samo Wikipedijo, vendar smo lahko pobudniki spremembe ali vsaj sogovorniki teh institucij. Lahko bi začeli kakšno razpravo z izmenjavo mailov ali s skupnim sestankom. Lahko bi kaj v zvezi s tem tudi objavili v medijih. Kaj menite? Če ne drugo, je to brainstorming glede tega, kaj bi se dalo tukaj ukreniti. Ne zdi se mi prav, da dve birokratinji tako na hitro odločita glede tega širokega vprašanja. Zanimiv v zvezi s tem je intervju [22]. Menim tudi, da bi bilo bolje v zvezi s tem komunicirati na mailing listi (zaenkrat je še nimamo, vendar jo lahko postavimo). --Eleassarpogovor22:17, 8. april 2012 (CEST)[odgovori]
Mah, moram priznati, da me nekaj tako minljivega, kot so slovenski zakoni, res ne pritegne kaj dosti. Hvalevredno je tvoje početje, Eleassar, in prepričan sem, da se s korektnostjo maksimalno potrudiš. Vendar pa si na področju AP tudi ti amater in čisto možno je, da zakona zaradi tega ne interpretiraš stoodstotno pravilno. Nek znan Slovenec je sicer izjavil, da najraje počnemo tisto, česar ne znamo... vendar pregrevanje neke dejavnosti na tujem igrišču ni nekaj, česar bi se lahko dolgoročno oklepali. Za začetek bi bilo najbolj smotrno, da bi wikipedisti enostavno in v alinejah napisali pereče teme v zvezi z AP, jih naslovili na uradne osebe, zaposlene na ministrstvu, in počakali na odgovor. Uradniki morajo na vprašanja po defaultu odgovoriti v roku enega (če se ne motim) ali mogoče maskimalno treh mesecev. Zato so tam. Odgovoriti morajo. Potem lahko uradno tolmačenje tega zakona napišemo v smernice o nalaganju datotek oz. o ravnanju s slikami. Dokler to ni storjeno, sloni upravljanje wp. na tvojem izvirnem raziskovanju in domnevah, kako tolmačiti zakon. O izvirnem razikovanju pa smo se enkrat že menili. Dajmo torej sestavit nekaj, s čimer je možno poiskati pomoč. "When everything is said and done, more is said than done" :) lp., Žiga✉23:01, 8. april 2012 (CEST)[odgovori]
Trditve o avtorskih pravicah, kolikor se je le dalo, temeljijo na objavljeni literaturi, npr. [23] idr. Če gre kje za izvirno raziskovanje, bi rad vedel, kje, da lahko poiščem vire. Seveda podpiram tudi predlog, da pišemo uradnim osebam. V tem primeru kontaktirajmo Urad za intelektualno lastnino.[24] Samega problema s tem seveda ne bomo rešili. --Eleassarpogovor23:09, 8. april 2012 (CEST)[odgovori]
Večina relevantnega je že povzeta v alinejah na Commons, predvsem jih je treba prevesti v slovenščino. Poleg tega si vabljen, da sestaviš oz. vsaj začneš seznam vprašanj, za katerega si predlagal, da bi ga naslovili na uradno inštitucijo. --Eleassarpogovor15:20, 9. april 2012 (CEST)[odgovori]
Kot je videti zgoraj, je veliko napisanega brez kakšnega sistematičnega suspenza. Lahko prispevam tudi kakšno vprašanje, npr. kolikšen odstotek (površine) slike lahko obsega nek avtorsko zaščiteni element, da ga še lahko objavimo pod licenco za vsakršno uporabo (če gre za fotografijo ulice)? Sicer pa morda res najbolje prevesti alineje iz Zbirke. V primeru brisanja na Zbirki je (če bi ostal članek brez slikovnega gradiva) smotrno skopirati sliko k nam. In tu je npr. drugo vprašanje: zakaj ne bi smel svoje slike npr. kakega novega spomenika (ki bi bila zaradi FoP izbrisana iz Zbirke) ponovno naložiti na wp.sl. in dati zraven copyright licenco? Glede na to, da nisi mogel z gotovostjo potrditi primerjave z Italijani pred nekaj dnevi, verjetno ne moreš niti danes. No, to so vprašanja za uradnike. Tule zgoraj bi se jih gotovo še kaj našlo, vendar se mi ne da vsega še enkrat brat. Mogoče še kak drug uporabnik.. lp., Žiga✉21:28, 9. april 2012 (CEST)[odgovori]
Govoriš o reprodukcijah likovnih del? To je druga zgodba - natančne reprodukcije niso same po sebi avtorsko zaščitene, ima pa lastnik (fizične) enote kulturne dediščine roko nad uporabo njene podobe. — YerpoHa?09:07, 14. april 2012 (CEST)[odgovori]
Upoštevati je treba tudi Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA, 2006).[26], ki uvršča arhivsko gradivo med kulturne spomenike in prepoveduje reprodukcijo javnega arhivskega gradiva brez dovoljenja arhiva. Natančno pa pojme opredeljuje Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Sicer pa je danes, kot nalašč, svetovni dan intelektualne lastnine. --Eleassarpogovor13:52, 26. april 2012 (CEST)[odgovori]
Opažam, da ta predloga pri nas ne deluje najbolje (ali pa samo jaz mislim, da ne). Na angleški wikipediji sem namreč opazila, da te klik na šifro pri MKB-10 neposredno privede v klasifikacijo. Pri nas pa moraš šifro zopet vpisovati v iskalnik.
Nemško wikidruštvo je zelo aktivno in bo ustanovilo nov projekt, Wikidata, kjer bodo zbrani podatki za različne projekte, podobno kot so v Zbirki zbrane slike:
centralni repozitorij medjezikovnih povezav (do avgusta 2012)
na enem mestu centralizirana vsebina infopolj (do decembra 2012)
avtomatizacija izdelave seznamov in tabel (do marca 2013)
Edinina je "datum", gre za isto družino izvorno latinsko besed kot recimo medium in media. Je pa tudi res, da je uporaba zadnje čase taka kot je navedel Yerpo. lp, --14:28, 7. april 2012 (CEST) (smihael)
Tule je treba narediti konsenz. Na seznamu želenih člankov je geslo "Slovenci v srednjem veku", na portalu občestva "Predniki Slovencev v srednjem veku", kar ima IP 213 za neumno geslo (kar verjetno res je), potem je še kandidat "Slovensko ozemlje v srednjem veku" ali "Slovenija v srednjem veku" ... Ali preprosto prenesem vse, kar je bilo na "prednikih Slovencev" na zgodovino Slovenije ali ustvarim kako drugo geslo o Sloveniji/slovenskem ozemlju/Slovencih/slovenskih prednikih v srednjem veku, če je tako geslo sploh potrebno? --Wikipedius Rex14:46, 3. april 2012 (CEST)[odgovori]
Po moje konsenz že imamo, saj zgodovinska gesla dosledno pišemo po sistemu Država v času in ne Pripadniki naroda v času. To je sicer nerodno, ker dobimo potem gesla, ki so oksimoroni (npr. Slovenija pred 1918), ampak ona druga bi bila pa že v naslovu zelo sporna, saj velik del raziskovalcev meni, da Slovencev v srednjem veku ni bilo. Prvi tip si pač razlagamo kot okrajšavo za Zgodovina ozemlja današnje Slovenije ... --IP 213 (pogovor) 15:01, 3. april 2012 (CEST)[odgovori]
Bi se strinjal s tem. Tudi oznaka Slovenec prvotno pomeni le Slovana. Še stari čakavski Hrvatje so si v tem smislu rekli kar "Slovenci". Če vseeno predpostavimo, da so pred stoletji vendarle že obstajali nekakšni Proto-Slovenci, nekje pred 13. stoletjem naletimo na težavo z razkrajajočo se karantansko etnično prpidanostjo. V zgodnjem srednjem veku se težave še množijo s Karniolci in prebivalci iz Medije-Panonije-Posavske dežele (je to isto?) Ljudevita Posavskega. Ta jugovzodna politična tvorba- oziroma tvorbe- je verjetno obsegala kar lepe dele Slovenije... Zato zagovajam, da raje delamo po teritorialnem načelu.--Bostjan4617:48, 3. april 2012 (CEST)[odgovori]
Meetup of Wikipedians editing in Biology topicsuredi
Hi all,
Hope you are doing well. Wikimedia Austria is organising a meetup for editors of biology related articles to take place in Podgorje (Koper), in Slovenia between 7-10th June 2012. They would be really happy if there were participants from Slovenia at the meetup. Travel and accommodation is paid by Wikimedia Austria and Wikimedia Germany.
If anyone is interested, please contact me and I will get you in touch with the organisers. It would be really cool if editors from Slovenia could take part. Best regards, --Bdamokos (pogovor) 17:41, 6. april 2012 (CEST)[odgovori]
Hi Yerpo, Eleassar, I am not sure about communication preferences, but I know that the Austrians didn't have any contacts with you and asked me to try to connect you. I let Kulac know by e-mail of your interest, and you can contact him directly, I am sure he will be delighted that you can come. --Bence (pogovor) 21:23, 6. april 2012 (CEST)[odgovori]
hi! so here we go :-) great, that you are interested in our meetup. i would suggest to use the meetup-page (i added a new headline at the bottom) on de.wp for our talk, so the others can follow us too. i have to check for your accomodation, so please tell me, if you can stay the whole weekend, or not. travel woun´t be a big deal probably? best, --Kulac (pogovor) 10:10, 9. april 2012 (CEST)[odgovori]
Ali slučajno kdo ve, kje bi bilo mogoče najti imena vseh stopic (v slovenščini), v vseh internetnih virih namreč nekateri manjkajo. Rad bi prevedel npr. imena dvo-, tri- in štirizložnih stopic, kot so na voljo na angl. wp. - v članku oz. v njihovi predlogi. Mi sicer imamo nek skormen člančič Metrika (književnost), kjer kakopak ni vse na voljo. Poleg tega, ali so izrazi kot npr. molossus (---), cretic, amphimacer (U-U) ali npr. paeon (UUUU), choriamb (-UU-) sploh prevedeni v slovenščino? Thx., upam, da bomo nekoč imeli konkreten seznam teh metričnih shem. lp., Žiga✉22:24, 8. april 2012 (CEST)[odgovori]
Za amphimacer ne vem, a za ostale omenjene (molossus, cretic, paeon, choriamb) v verzološki literaturi obstajajo poslovenjeni izrazi molosos, kretik, peon in korjamb. Ali je kje seznam vseh možnih stopic, ne vem, so pa metrični sistemi v slovenskem prostoru najtemeljiteje obdelani v dvodelni študiji Antona Ocvirka Evropski verzni sistemi in slovenski verz (9. in 10. zvezek zbirke Literarni leksikon, DZS 1980). M♦Zaplotnikprispevki23:18, 8. april 2012 (CEST)[odgovori]
Sem se sprehodil skozi imensko kazalo omenjene knjige in tule so še preostali izrazi iz predloge Metrical feet na en:wp: pyrrhus pirihij, spondee spondej, tribrach tribrahis, bacchius bakhej, antibacchius antibakhej. M♦Zaplotnikprispevki23:30, 8. april 2012 (CEST)[odgovori]
Ok, naredil sem škrbinico, kjer so zdaj poimensko naštete vse vrste stopic, nekatere imajo v angleščini po dve imeni; za naše sem upošteval tvoj nasvet, glede na to, da nimam pri roki knjige. Sicer nisem prepričan, če sem štirizložne naredil povsem prav; mogoče vrzi eno oko v seznam. Za dvojni jamb in trojni trohej obstaja tudi ime jonik, vendar ima v angleščini pridevnik minor/major, pa ne vem, kako prevesti: manjši/večji ali mol/dur?? :) Res skromno imamo to urejeno na internetu za naš jezik. Zaenkrat :) Thx., Žiga✉05:46, 9. april 2012 (CEST)[odgovori]
Mali in veliki jonik sta zabeležena tudi pri Ocvirku, sem ju vnesel. Morda je največji vprašaj prva štirizložna stopica (v angl. tetrabrach, proceleusmatic): Ocvrik pa ima poslovenjen izraz prokelevzmatik, izraza za tetrabrach pa ne najdem, a po analogiji a tribrahisom bi moral biti tetrabrahis.
Sem pokukal še v knjigi Janka Kosa Očrt literarne teorije in Literarna teorija, a Kos štirizložnih stopic sploh ne obravnava (tako kot večina drugih slovenskih verzologov ne, ker jih slovenski verzni sistemi ne poznajo).— M♦Zaplotnikprispevki11:04, 9. april 2012 (CEST)[odgovori]
Za Cleveland nisem najbolj prepričan, da spada na seznam, veliko boljše bi bilo, če bi imeli članek Cleveland Slovenes (Clevelandski Slovenci). Če bo vse po sreči, bo postal izbrani članek še Jadransko morje (zaenkrat predlagan za Good article). --Eleassarpogovor10:19, 10. april 2012 (CEST)[odgovori]
Pripravlja se posodobitev predloge slog. Mogoče ste opazili, ampak pregledujem in popravljam uporabo parametra razlog v že uporabljenih predlogah.
Glede parametra razlog: problem je, ker bo parameter 1 rezerviran (v vseh predlogah za čiščenje člankov) za začetek besedila "kategorija, predloga, razdelek, tabela" (npr. {{popravi|razdelek}}). Če želiš brez uporabe parametra, se mora napisati {{Popravi|razdelek|en razlog}} ali {{Popravi|2=en razlog}} ali {{Popravi|razlog=en razlog}}.
Zelo bi mi pomagali, če bi lahko začeli uporabljati {{Popravi|razlog=en razlog|datum=april 2024}}, ker se bo po posodobitvi te predloge v člankih kasneje besedilo napačno prikazovalo. Datum ni obvezen, je pa zaželjen. --Pinky sl (pogovor) 15:11, 13. april 2012 (CEST)[odgovori]
Evo, pod 3000: Strani v kategoriji »Članki, ki so potrebni čiščenja«: Ta del kategorije vsebuje 17 naslednjih strani, od skupno 2.998. Nekaj predlog je bilo odstranjenih, nekaj nodomeščenih z drugimi, nekaj manjših člankov popravljenih. --Pinky sl (pogovor) 12:44, 18. april 2012 (CEST)[odgovori]
Evo, predloga Popravi (slog,uredi) je posodobljena. Če opazite še kakšen članek, ki uporablja razlog brez parametra, prosim, da uporabo te predloge v članku posodobite. --Pinky sl (pogovor) 11:59, 19. april 2012 (CEST)[odgovori]
Nekaj sem jaz zakrivil ko sem hodil po intervjujih za wikidesetko in sem sproti omenil par ljudem da opazimo kaj počnejo z gradivom z Zbirke. Kar opremljaj take z {{nuwp}}/{{zuwp}}. Tile žal ne izpolnjujejo pogojev, ker ne omenjajo licence. Nerodno je, ker imajo praktično vsi tavečji mediji (Delo, Dnevnik, MMC RTV-SLO) tako leseno spletno programje da jim ne pusti vključevat URL-jev v napise pod slike. — YerpoHa?20:15, 16. april 2012 (CEST)[odgovori]
"Na vprašanje tožilke, kaj je najbolj vplivalo na njegovo ideologijo in svetovni nazor, je Breivik, ki ni končal srednje šole, odvrnil: "Wikipedia"." Stavek iz povzetka Associated Press je bolj ali manj skopiran iz Telegraphovega bloga v živo. Bolje obveščeni na poštni listi komiteja za komunikacije pa pravijo, da pogovor ni šel tako. Norveški časopis VG je objavil celo njegovo izjavo. Breivik je sodeč po tistem rekel samo, da je pridobil znanje "z branjem vsega, od zgodovinskih knjig do Wikipedije", in omenil dobro kvaliteto mnogih člankov, nič pa ni rekel o vplivu. Očitno so si izmislili atraktiven material za naslove, ni kaj. — YerpoHa?08:58, 18. april 2012 (CEST)[odgovori]
Tu vlada velik kaos. Mnogo svetnikov iz prvih stoletij nima priimka, npr. sveta Lucija. Tu mi je jasno, da je ne moreš dati drugam, kot pod L, zato napišeš: [[Kategorija:Svetniki|Lucija, Sveta]]. Potem imamo npr. sveto Katarino Aleksandijsko. Glede na navodila na vrhu kategorije Svetniki, bi jo morala razvrstiti pod K, glede na ime. OK. Torej: [[Kategorija:Svetniki|Katarina, Sveta Aleksandrijska]]. Za posladek pa ljudje s priimki: sveti Maksimilijan Kolbe. Tega pa mi je čudno dati pod M, saj ima priimek. Kot svetniki so razvrščeni po imenih, kot mučenci po priimkih. Potem pa se pojavi še vprašanje, kako razvrščati v lifespanu ipd. Poleg tega so pri meni večne dileme z veliko začetnico. Levi prilastek sveti se piše z malo, kot naslov članka pa je z veliko? Prosim, če lahko dorečemo to zadevo. PetraRimskaprispevki15:41, 22. april 2012 (CEST)[odgovori]
Ne vidim zakaj bi bila stvar tako grozna. Če ima oseba priimek, se razvrsti po priimku, sicer po imenu brez pridevnika "sveti" in brez pridevnika za rodbino ali geografsko lokacijo. Se ti to ne zdi dovolj logično za navigacijo? — YerpoHa?16:56, 22. april 2012 (CEST)[odgovori]
Glede pisanja z veliko/malo začetnico ... Določilo "sveti" pišemo pred imenom res z malo (podobno kot npr. "profesor", "vitez" ...), v naslovu članka pa, seveda, z veliko kot vse ostalo (razen v redkih primerih, ko je mala začetnica v zaščitenem imenu - iPhone, kraticah - mDNK/mDNA ...). Lp, --Marko3 (pogovor) 23:25, 23. april 2012 (CEST)[odgovori]
Ponekod je res zmeda glede kategoriziranja pod določeno črko. Recimo Sveti Anton Padovanski: trenutno so kategorije urejene tako, da je omenjeni članek v biografskih kategorijah in kategoriji Portugalski minoriti pod P, v kategorijah Svetniki RKC, Cerkveni učitelji in Portugalski teologi pod A, v kategoriji Portugalski avguštinci pa pod S.— M♦Zaplotnikprispevki08:43, 24. april 2012 (CEST)[odgovori]
Kategoriziranje bi moralo biti po inicialki imena, in ne po predponi (papež/blaženi, itd.) ali pridevniku. Npr. papež Gregor I. ni kategoriziran pod P ampak pod G. Tako je vsaj na wp. en. in zdi se logično.
Tako npr. pri svetih Karatinah ne bi smelo biti problema, tudi če se ti ne da izpisati celega imena [[Kategorija:Svetniki|Katarina, Sveta Alek]] - že tole bi moralo držati, ker vsebina na desni strani linka za navpično črto dejansko predstavlja avto-indeks, glede na ostale članke, ki se znajdejo v isti kategoriji. Za svetnike 20. stoletja, kot je M. Kolbe, pa mi sploh ni jasno, zakaj pišemo titulo "sveti". Nobena druga wikipedija nima tega. Glej tu [29]. lp., Žiga✉09:57, 24. april 2012 (CEST)[odgovori]
Se popolnoma strinjam. Prvotno smo imeli tudi tukaj urejeno tako, članki pa so bili leta 2007 ali 2008 prestavljeni, tako da zdaj pred vsemi svetniki RKC piše sveti; o tem ni bilo predhodno nobene diskusije. Titul v naslovu ne bi smelo biti. Tudi ne pišemo dr. pred doktorji in prof. pred profesorji itd. Članke naj se katergorizira tako, da jih bo čim lažje najti v kategoriji, npr. vsi smo že slišali za svetega Antona, redko kdo pa ve, da ima pridevnik Padovanski. Če jih je bilo pa več, potem pa {{DEFAULTSORT:Anton, Padovanski}}. --Eleassarpogovor10:12, 24. april 2012 (CEST)[odgovori]
Tisti sveti pred imenom je bila spet ena Klemnova solistična akcija. podobno je nekaj časa vse kardinale prestavljal na Jaka kardinal Racman. Vsekakor sem za to, da to popravimo in pridevnik sveti ostane samo pri svetnikih, ki so znani samo po imenu. --IP 213 (pogovor) 14:37, 24. april 2012 (CEST)[odgovori]
Zdravo! Danes doker sem bil na srbski wikipediji sem videl en projekt ki mi se zdi da bi se dal narediti tudi na slovenski wikipediji. Govorim o projektu [30]
Ne vem ali je tukaj kaj dijakov, vem pa da določeno število profesorjev na koncu leta da kakšne naloge iz svojega predmeta. Kaj vi mislite Ali bi se lahko nekaj takšnega naredilo tukaj?--Тежава (pogovor) 12:01, 28. april 2012 (CEST)[odgovori]
Tudi pri nas deluje par šolskih projektov. Večji problem je, da je nas malo, zato je težko najt ljudi za koordinacijo takih projektov. — YerpoHa?13:02, 28. april 2012 (CEST)[odgovori]
Jaz lahko skupaj z enim ki se vkvarja z tem organizirava za mojo šolo - Gimnazija Velenje, če je volje in želje. Seveda to bo najbrž pri koncu maja in začetek junija samo treba se zmeniti prej z profesorjem.--Тежава (pogovor) 13:27, 28. april 2012 (CEST)[odgovori]
Jaz bi predlagal, da začneš najprej sam delati na Wikipediji da spoznaš sistem, ker imamo slabe izkušnje s takimi projekti, kjer vodja ni poznal Wikipedije. — YerpoHa?13:38, 28. april 2012 (CEST)[odgovori]
Pravim da sistem ni enak. Oni verjetno nimajo istih dogovorov glede dela in glede vsebine, standardi so drugačni, več ljudi je tam, itd. itd. Če se že tebi zdi da ne obvladaš dovolj dobro slovensko za pisanje, potem bi moral vsaj profesor napisat kakšen članek ali dva preden se loti česa takega. — YerpoHa?15:33, 28. april 2012 (CEST)[odgovori]
Opazil sem, da v zadnjem času nastaja kar nekaj novih strani na temo "spama". Meni osebno se za slovenski jezik ta beseda ne zdi najlepša, ampak vem, da marsikdo ne mara slovenjenja, ki se morda zdi napravljeno po sili. Samo v razmislek ... Sicer se beseda spam po navadi, kolikor je meni znano, uporablja za vsiljeno oz. neželeno pošto. V tem primeru gre za drug pomen in je morda primeren prevod smetje/smetenje, ki sem ga zasledil v spletnem slovarju informatike. Wikismetenje, wikismetje, morda? Lp, --Marko3 (pogovor) 23:26, 29. april 2012 (CEST)[odgovori]
Hvala Marko! Ja, tudi meni beseda spam ni posebno všeč, vendar ima v Wikipediji širši pomen kot le vsiljena pošta in lahko popravim, če mislite da je "wikismetenje" boljše. Uvod iz nastajajoče strani Wikipedija:Spam: Poznamo tri vrste wikispama: reklame zamaskirane v članke; neumestne spam zunanje povezave in dodajanje skicev z namenom promocije avtorja ali sklicevanega dela. --Pinky sl (pogovor) 12:29, 30. april 2012 (CEST)[odgovori]
Pozdravljena. Meni bi kar v redu zvenelo: Poznamo tri vrste smetenja na Wikipediji: oglase, zamaskirane v članke; neumestne povezave in dodajanje sklicev z namenom promocije avtorja ali sklicevanega dela. Lp, --Marko3 (pogovor) 20:31, 30. april 2012 (CEST)[odgovori]
Evo ... zaključeno ... stran Wikipedija:Smetenje je uradno postala predlog za smernico (ob pisanju sem se marsikaj naučila, nastalo je nekaj novih predlog, ..). Če ima kdo še kakšno željo ali je kaj preveč nejasnega, lahko to pove na pogovorni strani predloga. --Pinky sl (pogovor) 18:49, 3. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Pozdravljeni!
V peskovniku sem vadila in napisala predlogo/novo temo. Kmalu sem dobila komentar za katerega se zahvaljujem in sicer: "Upoštevaj prosim, da Wikipedija ni oglasnik in da je pisanje o lastnem podjetju tukaj nezaželeno. Smernica Wikipedija:Konflikt interesov razlaga kako ravnati v takem primeru. — Yerpo Ha? 10:51, 4. maj 2012 (CEST)".
Zanima me zakaj naj ne bi pisala o podjetju Maremico? Navodila sem prebrala in se trudila upoštevati nepristranskost. Zasledila sem kar nekaj predstavitev podjetij(Zavarovalnica Maribor/Triglav/Generali, Apple...).
Moram priznati, da sem bila presenečena, da je vadnica oz. peskovnik viden in da je možno podati komentarje...
Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam, Nina -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Maremico (pogovor • prispevki) 10:15, 8. maj 2012.
Predstavnik podjetja že po definiciji ne more biti nepristranski, saj mu je v interesu, da je firma predstavljena v čim boljši luči in hitro izostane kakšno morebitno neprijetno dejstvo. Ali so v tekstu ničvredne floskule tipa "Vrhunsko spanje lahko našim uporabnikom omogočimo le z inovativnimi izdelki visoke kakovosti." Res bi rad videl eno enciklopedijo, v kateri kaj takega piše. Predvsem pa za to konkretno podjetje ne izgleda, da bi bilo dovolj pomembno za omembo v enciklopediji (za razliko od ostalih, dejansko znanih, ki jih omenjaš) - glej Wikipedija:Pomembnost.
Ja res skromno je podjetje, ki prodaja vodne postelje in se primerja z Apple-om. Enciklopedijo zanima geslo vodna postelja, ne pa, kdo jih prodaja. Za take stvari so poslovni imeniki. Se pa priporočamo, če lahko s svojim znanjem razširiš članek o tovrstni postelji. Iz čistega altruizma. lp., Žiga✉10:50, 8. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Ja, dobro si to povedal. Einstein je verjetno izjema, 'izumil' je laser, bil pa je deležen kar nekaj publicitete - sicer ne na račun tega izuma. --xJaM (pogovor) 14:54, 8. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Zdi se mi, da lektorji dandanes iz besedil izločajo izraz "le-ta", ki ga sicer vsi poznamo, je pa že malo arhaičen. Konkretno se pri nas pojavlja v precejšnjem številu škrbin o hrvaških naseljih (generično besedilo KK). Kolikor vem, se namesto "le-ta" uporabi samo "ta". Ker nisem iz stroke, bi na tem mestu apeliral na koga, ki je. Hvala, Žiga✉06:36, 11. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Nisem iz stroke, vendar 100 % podpiram rabo predloga 'ta'. Jao, kar koža se mi naježi ob takšnih. (Vendar to nikakor ne leti na KK; eni pač imajo svojo množico izražanja, ne toliko, da ne vedo, ali da nočejo vedeti). In kar nekaj jih je še, recimo: 'tekom dneva' ipd. --xJaM (pogovor) 12:25, 11. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Tudi jaz nisem iz stroke, ampak sem precej močno prepričan, da raba izraza "le-ta" ni ustrezna. --T@Di 21:37, 11. maj 2012 (CEST)
Nekaterim frazam se je priporočljivo izogibati. Npr. le-ta, se nahaja, je potrebno, v primeru..., število, za katerega (namesto število, za katero - srednji spol) itd. (nekaj jih je npr. navedenih tule: [31]) Evo, odličen zgled (primer): "Žogo se postavi v stojalo (kicking T) na črto v obrambni polovici in vsi igralci ekipe, ki izvaja začetno brco, se morajo nahajati za linijo, na kateri se le-ta izvaja." Pravilno: "Žoga se postavi v stojalo..., morajo biti za črto, kjer se ta izvaja." (mogoče še kaj). --Eleassarpogovor10:56, 12. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Mogoče tudi naslednji primer (rabijo ga velikokrat pri definicijah nečesa), pri katerem ti gredo lasje pokonci: »obstaja določen tip (vrsta) zvezd, t.i. pulzarjev, kjer ...« Velikokrat se rabi - tudi tukaj na wp, stavek (poved), spet največkrat pri definicijah vsaj z dvema ki. Nevem, recimo (mogoče sicer ne najboljši primer; but I guess, you'll get my point): »Obstajajo določene bakterije, ki zrastejo v dolžino do 0,5 mm, ki ...« Verjetno se ni težko potruditi in oblikovati stavek vsaj z enim ki, če ne drugače. Ki gotovo velikokrat odslikuje našo podzavest.
In še naslednji: »Po tej fazi nastopi zadnja faza, ki ji rečemo (pravimo) faza mirovanja, kjer se bakterije ne razmnožujejo več.« Ja, linija/črta je zgodba zase, vendar ne rabimo npr. črtna ladja, temveč linijska ladja, čeprav bi lahko morda (npr. 'ladja na črti', čeprav se res sliši smešno/arhaično). --xJaM (pogovor) 11:52, 12. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Načeloma tudi sam velikokrat popravljam članke z namenom izboljšave jezika. Vendar pa, določene stvari so zares nepravilne (je potrebno namesto je treba, dvomiti v namesto dvomiti o), nekatere pa so po moje bolj po okusu določenega lektorja (ne vem, zakaj je zgornji primer s praviti tako narobe). Kopičenje ki-jev in le-ta-jev res slogovno ni najboljše. Ampak preganjati vsak le-ta na Wikipediji pa tudi ni najbolj smiselno. Lp, --Marko3 (pogovor) 13:05, 12. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Se zelo strinjam z Markom. Nekaj so pravopisna pravila, drugo pa slog. Pri slednjem imajo lektorji včasih zelo svojstvene predstave in - včasih povsem brez potrebe - popravljajo določene formulacije, ki sicer niso napačne. Med drugim je pred leti o tem pisal Branko Gradišnik, ki je vendar človek z lepo pisateljsko in prevajalsko kilometrino. Tako da nisem prepričan, da se moramo ukvarjati z "le-ta", ki meni sicer tudi ni všeč. Predvsem ker je v Klemnovih geslih dosti preveč drugih napak. No, razen, če to na hitro in brez novih napak uredi bot?--IP 213 (pogovor) 13:26, 12. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Oh, ko bi bil samo to problem ... Na WP (predvsem v okviru študentskih projektov) se najde marsikaj hujšega, kot so 5 °K (!!), stično pisanje procentov (50%), bizarni zapisi Celzijeve lestvice (4° C), h domu, s avtom, glazba itd. Je treba najprej to počistiti. --Archangel12:04, 13. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Archangel, očitne gramatične/sintaktične napake niso počelo debate. V osnovnem vprašanju, ki zdaj dobiva metastaze, sem enostavno vprašal, če toleriramo "le-ta" ali ne. Mdr. tisti "le-ta" se je generično pojavil več 100-krat. Gre za vprašanje o stopnji tolerance arhaizma v splošnem in ne za podžiganje jadikovanja o neurejenosti wikipedije. Za nekatere arhaizme, ki jih najdemo v slovenskih knjigah, lahko z gotovostjo rečem, da niso več v uporabi ("solnce" namesto "sonce"; "i" namesto "in", itd.), ker so se iz besedišča umaknili že okoli 2. svetovne vojne (takole po občutku). Verjetno je "le-ta" postal neuporaben/nepriporočljiv malo kasneje, ker sem doslej prebral kar precej knjig s tem izrazom. Verjetno bo nekoč zastarel tudi kakšen izraz, ki je uporabljen na tej strani. Glede na to, da noben jezikoslovec ni komentiral, zadostujejo prvi štirje odgovori, hvala vsem, lp., Žiga✉15:50, 13. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Vem, da ni počelo debate, samo si pač ne morem pomagati. Se strinjam, da se je treba dogovoriti o stopnji tolerance, vendar pa prav tako kakor IP nisem prepričan, da se moramo ukvarjati (samo) z le-ta. Sicer pa še ena dilema (kar se nemalokrat pojavi v WP): ali nekaj obstaja ali obstoja? Kolikor vem, imamo obstoj nečesa, vendar neka komunikacija obstaja. Oziroma kot sem nekje slišal, je to tako, kot da bi rekli pisker (obstoja) namesto lonec (obstaja).--Archangel19:33, 13. maj 2012 (CEST)[odgovori]
@Marko: sicer nisem napisal, da je raba glagola praviti v takšnih primerih eksplicitno 'narobe'. Saj ima SSKJ pod praviti npr.: »6. označevati določen predmet, pojav z besedo, izrazom, kot ga izraža dopolnilo: v Beli krajini pravijo koruzi debelača; kako se pravi temu po nemško / ob teh besedah je, kot pravimo, vzkipel // uporabljati namesto določenega imena drugačno ime, vzdevek: ime mu je Jože, pravijo mu pa Dolgolasec / po domače mu pravijo Krjakov, piše se pa Pajk« Tudi poljudnoznanstvene revije rabijo tako, npr. v Proteus 74, št. 5: »Ali je temni tok, kakor pravijo temu gibanju, ob temni snovi in temni energiji tretja "temna" uganka v vesolju?« Znanstvene/strokovne tudi, npr. v zadnjem OMF 59, št. 1 v članku Z najmanj truda na Šmarno goro na str. 3: »Razdelitvi območja na trikotnike z oglišči v točkah pravimo triangulacija območja .« Prav tako v članku Nov preizkus posebne teorije relativnosti v istem OMF na str. 11: »Zaradi podobnosti z vodometom temu pravijo "cezijev vodomet".« 'Lepše' mi deluje v takšnih primerih raba z glagolom reči, kot pravi SSKJ podobno kot zgoraj: »c) izraz, kot ga nakazuje dopolnilo: ciklamam rečejo ponekod korčki;«, je pa to pač moje mnenje, in očitno spada pod slog - edino glagola se tudi razlikujeta v glagolskem vidu. Malo me takšna raba tudi spominja na tisto znano Plemljevo 'debato' o glagolih potrebovati / rabiti. Če povzamem: kot pravijo, temu rečemo slog. Zakaj pa je npr. 'narobe' je potrebno namesto je treba? --xJaM (pogovor) 22:09, 14. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Pri Gradišniku, ko piše o glagolih praviti/reči/povedati, nisem nikoli doslej zasledil, da bi bil to hrvatizem. (Po drugi strani pa v enem priročniku predlaga, da bi pa besedo opetovano (spet, vnovič) lahko uporabljali zaradi njene posrečenosti ...) Sicer sem tudi jaz zagovornik, da se uporabi slovenska beseda namesto prevzete, kadar obstaja in se uporablja, pa čeprav morda manj pogosto. (Na Wikipediji sicer naj ne bi ustvarjali neologizmov, če pa se uporabljajo morda manj znani, a sicer uveljavneni slovenski izrazi, pa menim, da ni nič narobe. S tem se slovensko izrazje dodatno utrjuje.) Glede potrebno pa mislim, da je tako ... Potreben je pridevnik, ki se rabi v primerih Hiša je potrebna obnove., ob pomožnem glagolu pa se rabi povedkovnik treba (Hišo je treba popraviti.). Jaz se sicer trudim, da članke jezikovno urejam, ampak me primeri, kot sta le-ta, praviti, ne motijo pretirano (le-ta zagotovo ni arhaizem, je pa neobčevalni izraz in se v govoru res ne uporablja). Veliko bolj me motijo nakopičene tujke, okorni, "poangleženi" prevodi, nepravilna stava ločil ... Lp, --Marko3 (pogovor) 23:32, 17. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Dejan je mislil hrvatizem za je potrebno, ne za »praviti/reči/povedati«. Torej, načeloma, raba pridevnika potreben ni hrvatizem, gre le za pravilno rabo, kot praviš, s povednikom. --xJaM (pogovor) 14:02, 18. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Nemalo arhaizmov je sličnih hrvatizmom, ka-li? Ako bi jeli spisati kak seznam teh izrazov, bi nam obtorej bilo v prid. Bogvedi če takisti že kje obstaja, da se ne bomo tu pravdali in si belili glavo? :) Btw. pred seboj imam Spomine Ivana Hribarja iz leta 1928, kjer kar mrgoli izrazov le-ta, le-to, le-tega. Baje da je bil človek precej zaveden Slovenec, pa tudi pismen je bil PMM. Žiga✉20:39, 19. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Zdaj je že uveljavljena praksa, da k biografskim geslom dodajamo linke na domače strani, če jih biografiranci imajo. Mogoče bi bilo dobro oblikovati dogovor, kako je z drugimi pojavljanji na internetu. Milsim na twitter, facebook in podobno. Bomo dodajali linke na twitterski račun, na facebookovo stran?
Moj predlog bi bil, da smo pri tem (1) restriktivni, to je da - če sploh kaj - dodajamo samo dlje časa obstoječa in uveljavljena omrežja, in da (2) dodajamo samo povsem odprta omrežja. Tako bi recimo twitter prišel v poštev, saj lahko tvite spremlja vsakdo, tudi če nima svojega računa, facebook pa ne, saj je zaprta skupnost.
Podpiram oba predloga. pmsm ob takih restriktivnost ne škodi. Je pa vredno razmisliti ob tem. He, he - 'zaprta skupnost', paradoks, če pa storitev 'vsi' uporabljajo. Sem moraš dodati npr. še uporabniške račune na YouTube (ne, hecam se). twitterja sam ne poznam, na hr wp mislim, da imajo npr. dovoljenje, da lahko uporabljajo podatke (text/slike) profesorjev s strani univerz ("menda poštena uporaba" - kar se mi zdi odlično). Na IRC so povedali tudi, da so povezave na YouTube ipd. (reference) nezaželene.
Kaj pa npr. meniš/menite o spletnih straneh avtorjev, kot je npr. ta? Ne spoznam se točno na globalno strukturo računalniških omrežij, vendar je, sicer zelo informativna, ampak je pmsm tudi vprašanje, če tudi dlje časa obstoječa, če prav vidim, saj gostuje nekje. Sicer nič ni večnega. --xJaM (pogovor) 12:45, 11. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Domača stran sigurno, ostalo pa... socialna omrežja eksplodirajo v popularnosti in potem počasi zamrejo (kdo se danes sploh še spomni, kaj je to MySpace?), tega je do danes že ogromno in zna nastat pri bolj spletno profiliranih osebkih cela solata povezav. Celo YouTube, kjer imajo že mnogi "uradne" kanale. Asketska varianta je, da pustimo samo domačo stran, kjer ima itak vsakdo povezave do ostalih komunikacijskih kanalov kjer je prisoten. — YerpoHa?12:52, 11. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Se strinjam. FB v vsakem primeru, saj ga pač ne uporabljajo vsi. Ne vem, ali morda obstaja kako društvo sovražnikov FB, ampak jaz ga ne maram in si nikoli nisem ustvaril računa tam. & vem da nisem edini. Kakšna referenca bi pa bil lahko twitter, mi ni jasno. Ali nas zanima, kaj je nekdo pojedel za kosilo, oz. kakšna verbalna driska ga je trenutno zagrabila? Žiga✉12:57, 11. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Meni se ne zdi tako važno, ali uporabljajo vsi ali ne, bolj se mi zdi pomembno, ali lahko vsebino vidiš, če nisi uporabnik. Kot razumem, tega pri FB ne moreš, pri twitterju pa lahko. V tem smislu je FB zaprt in nekako v nasprotju z duhom WP.
Seveda ne mislim, da je vse, kar ljudje povedo na družabnih omrežjih, blazno zanimivo in relevantno, ampak saj tudi na svojih osebnih straneh nimajo samo globokih misli. Tu gre za vprašanje, kaj sodi med zp (ali v infopolje) kot relevantna dodatna informacija o osebku. Trenutno se mi recimo zdi, da je twitter definitivno kandidat za uvrstitev, saj nekateri še politiko delajo tam. Pri tem pa celo nimajo domače strani, tako da tam ne bomo našli povezav an vse njihove aliase.
Za nobeno od omenjenih omrežij (FB in TW) ne moremo reči, da je po naravi odprto ali zaprto. Le prednastavljenost profila je različna, celoten profil na FB je z osnovnimi nastavitvami viden le prijateljem, tviti pa so z osnovnimi nastavitvami vidni vsem. Kljub temu je majhen del profila na FB viden tudi neprijavljenim uporabnikom. In obstajajo uporabniki FB, ki imajo vse informacije odprte za javnost, ter tviteraši, ki ogled svojih tvitov omogočajo le sledilcem, ki jih sami potrdijo. Če govorimo o javnih osebnostih, še en primer: tviterski profil Pavla Gantarja je (ali pa je vsaj dolgo časa bil) zaprt pred širšo javnostjo. M♦Zaplotnikprispevki16:40, 26. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Zaenkrat smo se bolj poredko soočali s popolnim kopiranjem starih besedil / daljših citatov v članke na wp.sl. Slučajno imam v rokah knjigo Ivana Vrhovnika (1854-1935): Trnovska župnija v Ljubljani, natisnjena je bila leta 1933. V njej je precej uporabnega zgodovinskega gradiva za članke, ki se nanašajo na Trnovo, Vič oz. Ljubljano v 19. in začetku 20. stoletja / v knjigi so mdr. tudi fotografije lj. potresa iz leta 1895 (njihov avtor ni naveden). Ali lahko (za wp. uporabna) besedila te knjige, ob določeni navedbi avtorja, objavimo - in kako je s slikami neznanih avtorjev, verjetno bi bili zdaj že 70 let pokojni? Ali imamo kak primer takšne uporabe besedil pri nas - in kakšna bi bila "predloga"? (npr. en:Wikipedia:1911 Encyclopaedia Britannica) lp., Žiga✉16:18, 13. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Enako kot za slike velja tudi za besedila: dela avtorjev, ki so umrli leta 1944 ali prej, so prosta. Dela avtorjev, ki so umrli leta 1945 in pozneje, so še vedno avtorsko pravno varovana.([32], str. 20) V tem primeru (Ivan Vrhovnik) je delo torej prosto, navedba avtorja je potrebna zgolj zaradi preverljivosti člankov. Za slike neznanih avtorjev velja, da pridejo (če je avtor res neznan) v javno domeno 70 let po zakoniti objavi dela. --Eleassarpogovor23:21, 13. maj 2012 (CEST)[odgovori]
No to sem zgoraj dal v razmislek. Ali ne bi naredili neke vrste dinamično predlogo, kamor bi vstavili vir in bi potem pisalo nekaj v stilu "This article incorporates text from a publication now in the public domain: Avtor-naslov" ? Ampak na en. imajo predlogo 1911 (1912), t.j. za 100 let nazaj; pri nas jo torej potrebujemo za 1942 = 70 let nazaj? Žiga✉10:58, 16. maj 2012 (CEST)[odgovori]
en:Template:1911 je samo za 11. izdajo Britannice. Meni bi se zdelo bolj smiselno kombinirat generičen tekst tipa "Članek vsebuje prepis besedila iz dela, ki so mu avtorske pravice že potekle:" in predloge za navajanje, če ne bo nastala cela solata parametrov za različna dela. Angleži/Američani imajo posebej predlogo za Britannico verjetno zato, ker je tako pogosto uporabljana. — YerpoHa?11:31, 16. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Naredil sem še en primer članka, za predogled / predloga bi lahko izgledala tako kot je zdaj skicirana: Kern, Ljubljana.
Poleg tega bi morda naredili neko posebno stran s smernico, po možnosti pa še kak seznam slovenskih knjig v PD, ki bi bile relevantne (ali zaželjene) za uporabo na wp. lp., Žiga✉10:43, 17. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Dogovorita naj se na pogovorni strani, pa bomo članek odklenili. Navadno se to zgodi pri 3-kratnem vračanju, tokrat je bilo še več tega. Zna biti, da bo trajalo, preden pride do konsenza... Žiga✉19:39, 14. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Stran sem po skoraj mesecu in pol odklenil.
Pravil blokiranja za udeležence v urejevalskih vojnah nimamo (sem natančno pregledal), niti nisem prepričan, ali jih potrebujemo. Angleški 3RR je tako luknjasto zasnovan in ima toliko izjem, da bi bil, če bi ga uveljavljali pri nas, samo še večji špetir. Konec koncev eno od osnovnih vodil wikipedije uporabnike napotuje, naj bodo pogumni (in kaj je pogumnejšega od tega, da desetkrat zapored razveljaviš redakcijo drugega uporabnika). Osebno menim, da je dovolj, da se stran zaščiti (pa ne na nedoločen čas in več kot eno uro po tem, ko se je urejevalska vojna že končala, kot je bilo to v tem primeru!), udeležence pa pusti neblokirane, naj razčistijo med sabo na pogovornih straneh. In, nenazadnje, pravilo 3RR na SL:WP kršimo tudi administratorji (dostikrat razveljavljamo vnose, ki v resnici niso vandalski), torej bi, če bi hoteli pravilo striktno izvajati, blokirati tudi sami sebe. M♦Zaplotnikprispevki16:40, 26. junij 2012 (CEST)[odgovori]
V Zbirki slik obstajata dve sliki; Lettre du pere Entrecolles 1712 du Halde št. 1735.jpg, kateri bi želel vključiti v članek Porcelan, ker opisujeta prav primer industrijske špijonaže francoskih jezuitov na Kitajskem. O tem je govora prav v našem članku, vključil bi jih sam, vendar nisem dovolj vešč, zato prosim da to stori nekdo, ki to dobro obvlada. Lep pozdrav Struc! struc (pogovor) 22:56, 16. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Skrajni čas, da postaneš vešč:) Klikni na "urejanje" in poglej, kako sem dodal omenjeno sliko v tale odstavek:
Industrijsko vohunjenje francoskih jezuitov na Kitajskem
V enem od prihodnjih vikendov sem nameraval zreducirat še število nepotrebnih razločitvenih strani polkov po zaporednih številkah Klemnove pridelave, podobno kot sem dva tedna nazaj naredil z divizijami in brigadami. Posledično bo skupna številka člankov nižja še za kakšnih 1100, pa zdaj sprašujem, če ima kdo kaj proti. Vem da bi nekateri rajši videli če bi šlo vse skupaj kar v koš vključno s "članki" o samih polkih, ampak kar počez jih vsaj zaenkrat ne bi rad brisal (po principu "čez 7 let vse prav pride"). — YerpoHa?15:13, 17. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Do zdaj sem si pomagal z AWB, tako da ni bilo čisto peš. Preusmeritve sem delal po ključu xxx. divizija -> #PREUSMERITEV [[Seznam divizij po zaporednih številkah (100. - 149.)#xxx. divizija]] da vrže na ustrezno mesto v združenem seznamu. Če ti uspe nastavit bota da počne isto s polki se pa priporočam, ja (vsaj zadnjih sprememb ne bo preplavilo). Bom počasi pripravil združene sezname in ti sporočim ko bo. — YerpoHa?13:13, 18. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Meni se zdi zanimiva iztočnica za debato, vendar se ne bom mogel udeležiti ker rabim biti ob petih že na neki podelitvi na drugem koncu Lj. lp, --Miha (pogovor) 11:25, 22. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Žal ne - sem videl post prepozno. Ker je pogovor (talk) načrtovan na FMF, bo verjetno govora tudi o naravoslovju. Izjave, kot je npr. v povzetku: »... authors of contributions are not (easily) identifieable«, se mi zdijo čudne - vsaj za kakšna pisanja s tega področja. Načeloma je vse 'identifieble' prek zgodovine - seveda, če so uporabniki anonimi in nočejo kazati identitete, je to drugo. I would say: "Wikipedia is more than enough :)" --xJaM (pogovor) 15:13, 22. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Raport: sem se udeležil predavanja ko je bilo ravno blizu in takoj po službi. Predavatelj je bil avstrijski računalnikar in akademik Hermann Maurer, ki je predstavil projekt Austria-Forum - v osnovi "content fork" nemške Wikipedije z bolje strukturirano vsebino, omejeno na avstrijske teme. Namignil je, da je bila motivacija za zagon tudi nesoglasje z Nemci, ki so likvidirali par prispevkov o lokalnih zadevah iz nemške Wiki. Na srečo sem branil našo zastavo, ker je prodajal par precej čudnih idej o Wikipediji oz. zakaj je njegov projekt boljši. Iz angleškega članka o nas je razumel, da smo lokalci verzija angleške Wikipedije (torej pasivni prevajalci angleškega POV). Poleg tega je pravil, da se v Wikipediji s posodabljanjem izgubi stara verzija in kako so fajn ker digitalizirajo stare knjige ter zbirajo fotke spomenikov in rek. Saj imajo nekaj kar ok rešitev, posebej kar se tiče iskanja, pa več materiala lahko prikažejo iz drugih virov ker se ne omejujejo na prosto vsebino, ampak v splošnem je bil vtis, da bi bilo več koristi, če bi se potrudili pojasniti Nemcem zakaj je skupina xy graških slikarjev dovolj pomembna za Wikipedijo in prispevali tja. V drugi polovici je govoril o prednikih interneta v Avstiji in kako je Tim Berners-Lee izdal kolege s Cerna (vključno z njim, seveda) ter odnesel kontrolo nad internetom v Ameriko. Skratka, nič posebej pretresljivega. Smo pa bili v debati po predavanju pohvaljeni za biografije slovenskih matematikov - torej, Jani, prenašam pohvalo :) — YerpoHa?20:05, 22. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Vsake toliko se pojavijo idejne zasnove o novih spletnih enciklopedijah, ki bi bile veliko boljše, manj pomanjkljive, bolj objektivne, bolj strokovne, itd. od wikipedije. Zanimivo. Če se spomnimo slogana "turizem smo ljudje", lahko to trditev prenesemo na "cerkev so verniki" in "wikipedija s(m)o wikipedisti". Zaenkrat se mi zdi zelo drzen cilj prepričati maso aktivnih uporabnikov wikipedije o tem, da bi bilo njihovo delo na kakem drugem projektu bolj smiselno. So pa zanimivi poskusi. lp., Žiga✉20:31, 22. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Ni pozabil niti omenit, da so imeli Avstrijci boljši internet deset let pred WWW-jem, pa je plebs raje prevzel (ukradeno) idejo Američanov. Enim so res usojene zgodovinske krivice, pa čeprav vsi vejo, da imajo najboljše ideje... — YerpoHa?22:02, 22. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Teorije zarote so dandanes zelo popularne. V članku zaenkrat ni zapisano, kateri je tisi vzgib, da ciljna publika dejansko začne konzumirati in (po)doživljati takšen tip idej. Hočem reči, da znanstveni pristop do problemov ni najbolj naklonjen slabo podprtim domnevam in nereferenciranim teorijam - in tako deluje tudi wp. Dokler ni dokazov, da Zemlja ni ravna, je ravna :) Žiga✉08:03, 23. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Katere zemljevide lahko uporabljam za prikaz položaja nekega kraja ali pa npr. označitev mej nekega dela naselja (da ni problemov z avtorstvom)? lp --ModriDirkac (pogovor) 22:51, 21. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Manira fotografiranja informacijskih tabel naravnih znamenitostiuredi
Na wp.sl. je bilo naloženih že kar precej fotografij informacijskih tabel, ki stojijo po Sloveniji in opisujejo lokalne naravne znamenitosti. Ali obstaja kak pameten razlog, da slike teh tabel z besedili ne zmečemo v koš? Smiselno je, da slikovno gradivo podkrepi članek - da si lažje predstavljamo, kaj opisuje. Ne pa da povečujemo in beremo (potencialno avtorsko zaščitena) besedila, ki bi jih lahko tudi povzeli s svojimi besedami v članku, tako da ne bi prav ničesar izpustili. Nalaganje slike table razumem v kontekstu, da predstavlja tablo in je vključena v članek o tablah, ne pa v članek o naravni znamenitosti. Nazadnje je bila naložena Slika:Tolminska korita.jpg, kljub temu, da so v dotičnih člankih že opisana vsa dejstva, ki so na tej tabli. (Tolminka, Tolminska korita), slikovnega gradiva pa je za tako skromne članke povsem dovolj. Ima kdo posebne užitke, da smeti po wikipediji, ali pa za tem stoji kakšna višja filozofija? Namreč, če se ne motim, takšne slike dodaja tudi Pinky, pa bi na tem mestu morda slišali, kaj je razlog oz. kaj naj s temi datotekami, pri katerih verjetno GFDL niti ni prava licenca. lp., Žiga✉19:32, 28. maj 2012 (CEST)[odgovori]
kar se mene tiče, mi je tabla zelo OK, ker podaja ne samo strogo enciklopedične informacije in še kakšno sliko, kar mi pomaga pri načrtovanju aktivnosti in celostnemu dojemanju pojma. Avtorske pravice... po moje si delamo problem, kjer ga ni. Saj je tabla namenjena ljudem in privabljanju turizma, ne skrivanju. Če moje mnenje kaj šteje. lp --ModriDirkac (pogovor) 18:28, 31. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Problematično je, da objavljamo slike pod licencami, ki dovoljujejo neomejeno redistribucijo. Wikipedija ne zbira gradiva samo "zase", ampak je eden od temeljev tega projekta, da lahko gradivo uporablja vsakdo, v vsak možen namen. Na tem pogoju pa se zatakne celo pri turističnih društvih in podobnih promotorjih, tega tudi dejansko nimamo pravice naredit. Primerno bi bilo kvečjemu objaviti povezavo na spletno stran z digitalizirano vsebino take table, kjer obstaja. Kar se tiče ljudi, ki to nalagajo v Wikipedijo, bi jaz deloval pod predpostavko dobronamernosti in lepo razložil človeku da žal ne gre tako. Nekega globljega pomena razen navdušenosti nad predstavljanjem relevantnih vsebin in nepoznavanja teh fines PMM ni smiselno iskati. — YerpoHa?18:38, 31. maj 2012 (CEST)[odgovori]
kaj pa poštena uporaba? mislim, da take table spadajo v to kategorijo. Pogosto je v enem pojmu brez table res težko povedati bistvo, od tega stališča se ne bom dal kar tako odgnati. Recimo ko sem bil v Turškem Olymposu: tlorisa mesta ni objavljenega skoraj nikjer, razen na tabli pri vhodu. Mojo fotografijo bi težko uporabil v komercialne namene, ker je preslaba, za ogled pa mi še sedaj zelo dobro služi --ModriDirkac (pogovor) 21:01, 31. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Poštena uporaba je samo za primere, ko prostega dela z enako sporočilnostjo, ki je neobhodno za razumevanje teme članka, ni niti teoretično možno ustvariti (recimo naslovnica obravnavanega dela ali portret že preminule osebe). Bolj težko boš utemeljeval, da ni možno podati informacij s table z drugimi besedami in narisati na novo tlorisa. Težko ja, nemogoče pa nikakor. Poleg tega, če bo slika table v članku, bo zaradi tega zainteresiran obiskovalec imel manj motivacije da na novo ustvari ustrezen material, ki bo zares prost. — YerpoHa?21:23, 31. maj 2012 (CEST)[odgovori]
mogoče ne najboljši primer: sporočilna vrednost naslovnice knjige, zlasti leposlovja, je običajno bistveno nižja od običajne table. Se pa strinjam v eni točki: če je tabla brez slik, ali s slikami, ki jim je moč najti ekvivalente, zemljevidov (glej eno mojih vprašanj o zemljevidih zgoraj) itn., in je tekst praktično prenešen v članek, slika table ni potrebna. Oz. če se vsebina Wikipedije tudi v povezanih pojmih dopolni, pomembnost table pade in se celo odstrani. Imam nekaj pripravljenih, pa lahko potreniramo ;) --ModriDirkac (pogovor) 22:28, 31. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Ma dobro, ko sem naredil članek Tolminka, sem bil slučajno tam in fotografiral vodo in korita in vse ostalo. Seveda sem tudi tablo videl in čisto možno, da sem jo tudi fotografiral; da bi iz nje kasneje lahko povzel informacije. Zdaj pa takole: na tejle sliki Slika:Tolminska korita.jpg ni prav nič takega, česar ne bi že imeli v članku, poleg tega niti ne vsebuje slikovnega gradiva. Pač, uporabnica se je ob upload-u nedavno odločila, da je ta tabla pomembna za razumevanje besedila, ki že v bolj obširni in podrobni verziji obstaja na naši wp. Zdaj mi boš pa ti povedal, Modri dirkač, kje je apologija za tako dejanje? To, da na tabli vidimo znak za prepoved trganja cvetja? PMM bi bil lahko vsak uporabnik toliko higieničen, da bi ročno "pretvoril" grafično obliko jpg. besedila iz table v tekstovni format in ga malo modificirano pretipkal v članek. Kar se pa tiče slik: ponavadi info.table stojijo na mestih, kjer lahko vse zanimivosti fotografiraš tudi sam. Zakaj bi torej delal posnetek posnetka? Na vprašanje, kaj naj naredimo z dotično sliko oz. s slikami podobne nepotrebne funkcije, verjetno ni potreben odgovor. lp., Žiga✉23:00, 31. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Govorim na pamet, ampak vsaj nekaj časa nazaj je bilo s temi tablami takole, da je bila njihova vsebina praktično v celoti sestavni del zloženk, ki pa so v PDF obliki na voljo tudi na spletni strani TNP in se lahko naredi linke tja. Drugod pa je teh tabel tako ali tako malo in po zgledu projekta slovenskih občin se lahko v mejnih primerih podobno kontaktira turistična društva, ki za table skrbijo... --Miha (pogovor) 17:08, 1. junij 2012 (CEST)[odgovori]
The Wikimedia Foundation is planning to do limited testing of IPv6 on June 2-3. If there are not too many problems, we may fully enable IPv6 on World IPv6 day (June 6), and keep it enabled.
What this means for your project:
At least on June 2-3, 2012, you may see a small number of edits from IPv6 addresses, which are in the form "2001:0db8:85a3:0000:0000:8a2e:0370:7334". See e.g. w:en:IPv6 address. These addresses should behave like any other IP address: You can leave messages on their talk pages; you can track their contributions; you can block them. (See the full version of this announcement for notes on range blocks.)
In the mid term, some user scripts and tools will need to be adapted for IPv6.
We suspect that IPv6 usage is going to be very low initially, meaning that abuse should be manageable, and we will assist in the monitoring of the situation.
Read the full version of this announcement on how to test the behavior of IPv6 with various tools and how to leave bug reports, and to find a fuller analysis of the implications of the IPv6 migration.
Kako je na commonsu ali na slowiki glede nalaganja starejših slik neznanih avtorjev?
1. Zanima me za 84 let staro fotografijo, ki je dostopna na d-lib. Ali je to že pd-old ali ne? Poleg tega d-lib zahteva natančno navajanje vira (http://www.dlib.si/?URN=...). Ali morda kdo ve kako je s tem?
2. Zanima me npr. kako je z nalaganjem recimo 100 let stare fotografije ali razglednice. Običajno je potrebno v knjigah citirati ...v skladu z dovoljenjem lastnika slike... ali kaj podobnega. Kako je to urejeno na wikipediji/commonsu?
Če je avtor res neznan, potem je slika v javni domeni 70 let po prvi objavi; 84 let stara slika je skoraj sigurno neproblematična in jo lahko naložiš kar v Zbirko. Kar se avtorskih pravic tiče torej ni nobene omejitve (čeprav nekateri hočejo dat vtis da imajo roko tudi nad tako starimi deli). Izjema je samo status po zakonodaji o spomeniškem varstvu; če je slika del muzejske zbirke, potem ni čisto prosta, tudi če je zelo stara. Te sorte omejitev Zbirka kot izobraževalni projekt ignorira, samo dobro je tovrstno gradivo označit s predlogo SpomenikSVN.
V četrtek, 7. junija, bom imel v svoji novi vlogi predavanje v mariborski Hiši eksperimentov (klik za podrobnosti). Če se bo kdo mudil v Mariboru takrat, lahko pride poslušat ali samo pozdravit. Zahvala gre T@Diju za organizacijo. — YerpoHa?17:54, 2. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Se pridružujem vabilu, pridite v četrtek v Hišo znanosti (domača stran HZ).--T@Di 10:53, 5. junij 2012 (CEST)
Mene ne bo zraven, je pa super, da je ena wikipredstavitev tudi v 'totem koncu' - da niso zmeraj v Ljubljani in njeni okolici. PMM bi lahko dali obvestilo o dogodku na vrh strani (sitenotice in anonnotice), tako bo informacijo videlo bistveno več ljudi. Kaj menite ostali? M♦Zaplotnikprispevki11:14, 5. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Kratko poročilo s predavanja. Fotografske opreme se nisem dotaknil, ker so v Centru Jernejevo predavanje posneli, in nam ga bodo posredovali. Predavanje je Jernej res odlično in zanimivo pripravil. Bilo nas je 9, obljubili pa so 20 obiskovalcev. Po predavanju je beseda tekla o nekaj vprašanjih v zvezi z wikipedijo in Fundacijo Wikimedia. Naredili smo en škrbinski članek. Ali se naj da prikaz predavanja v wikipedije v živo? Od 10-ih aktivnih uporabnikov smo bili štirje, tako da je načeloma to že bilo tudi srečanje. Z Jernejem sva bila spet kratka izpraševanca na TV, tokrat na mariborski; oddajali bodo enkrat naslednji teden. --xJaM (pogovor) 22:39, 7. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Predstavitev podjetja oz. katero podjetje si zasluži biti umeščeno na wikipedijouredi
Pri predstavitvi podjetja Maremico sem prejela komentar, da pri zapisu ne upoštevam določenih pravil (konflikt interesov). Predstavila sem s čim se podjetje ukvarja, zgodovino razvoja,...tudi njegovo strategijo, poslanstvo in vizijo. To so dejstva, ki se mi ne zdijo sporna. O tem so pisali tudi zunanji viri. Očitano mi je bilo da si na wikipedijo zaslužijo podjetja, ki so javno prepoznavna in o katerem pišejo zunanji viri. Podjetje Maremico je javno prepoznan. Kaj mora podjetje izpolnjevat, da ga vi smatrate za javno prepoznavnega? Je to št. zaposlenih, število spletni strani, promet,...? Katera pa so še pravila, ki določajo ali je podjetje javno prepoznavno? To je lahko zelo subjektivno. Pri strategiji, poslanstvu in ciljih sem tekst dala v narekovaje ker so to njihove besede in sem citirala. Nisem zasledila, da bi bilo citiranje prepovedano. Hvala za odgovor, Maremico (pogovor) 10:41, 5. junij 2012 (CEST)Nina PirnatMaremico (pogovor) 10:41, 5. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Wikipedija:Pomembnost - tu je zelo dobro razloženo, kaj je pomembnost za Wikipedijo in ta povezava je jasno objavljena na strani o konfliktu interesov. Kljub temu tudi v drugi verziji članka ni bil naveden niti en vir, ki bi dokazoval da podjetje zadostuje kriterijem opisanim na tej strani. Poglavja o strategiji, poslanstvu in ciljih so mimogrede vsebovala izključno promocijske floskule, ki v enciklopediji nimajo kaj početi. Če podatek obstaja, še ne pomeni samo po sebi, da spada v Wikipedijo. Glej tudi Wikipedija:Kaj Wikipedija ni.
In tudi če konflikt interesov ni na prvi pogled očiten (kar je v tem primeru bil), še ne pomeni, da ni problematičen. Ravno zato samopromotorji pri nas niso dobrodošli. — YerpoHa?10:49, 5. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Wikimedia Commons is happy to announce that the 2011 Picture of the Year competition is now open. We are interested in your opinion as to which images qualify to be the Picture of the Year 2011. Any user registered at Commons or a Wikimedia wiki SUL-related to Commons with more than 75 edits before 1 April 2012 (UTC) is welcome to vote and, of course everyone is welcome to view!
About 600 of the best of Wikimedia Common's photos, animations, movies and graphics were chosen –by the international Wikimedia Commons community– out of 12 million files during 2011 and are now called Featured Pictures.
From professional animal and plant shots to breathtaking panoramas and skylines, restorations of historically relevant images, images portraying the world's best architecture, maps, emblems, diagrams created with the most modern technology, and impressive human portraits, Commons Features Pictures of all flavors.
We regret that you receive this message in English; we intended to use banners to notify you in your native language but there was both, human and technical resistance.
Prejšnji vikend (petek-nedelja) sem se udeležil srečanja nemško govorečih wikipedistov tamkajšnjega WikiProjekta Biologija v Podgorju na Krasu, kjer sem spoznal nekaj od aktivnih piscev bioloških tematik. Poročam, da je bilo fino; srečanje je bilo metuljarsko obarvano, ker ga je organiziral navdušenec Kulac, poleg tega pa je bilo tam na terenskem delu še par entomologov iz deželnega muzeja v Gradcu na čelu s Heinzom Habelerjem. Čez dan smo večinoma hodili po travnikih in lovili metulje (kadar seveda ni deževalo), ponoči pa so bile postavljene svetlobne pasti za nočne metulje. Dr. Habeler je ves ta čas stresal iz rokava latinska imena ujetih ali pofotkanih metuljev, tako da bo verjetno par ljudi kar dobro obogatilo Zbirko v naslednjih dneh. Več o srečanju najdete na de:Wikipedia:Redaktion Biologie/Treffen/Protokoll2012. — YerpoHa?12:45, 14. junij 2012 (CEST)[odgovori]
PS: zahvaljujem se udeležencem, ki so samoiniciativno in družno zame poravnali stroške prenočitve in hrane (Wikimedia Österreich je njim krila samo stroške prevoza, jaz sem prišel s svojim avtom). — YerpoHa?14:43, 14. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Ob tem sem se pogovarjal z Regiomontanusom, ki aktivno sodeluje pri organizaciji natečaja Wiki Loves Monuments v Avstriji. Avstrijci so v prejšnjih letih poslikali že praktično vse, zdaj pa aktivno pomagajo takim projektom v okoliških državah (recimo Češki). Rekel je, da so zelo zainteresirani za pomoč nam če bi to izvedli letos. Napisal sem e-mail Freakolovskemu, ki je izrazil interes lani, v naslednjih dneh bom poskušal vzpostavit kontakt še s superministrstvom pristojnim za kulturo, ker bi rabili za začetek gol seznam spomenikov iz registra nepremične kulturne dediščine. Bi bil še kdo pripravljen sodelovat? Takole iz glave bi rabili ljudi za promocijo med fotografi (Ines?), pa organizacijo nasploh, po možnosti kontakt s potencialnimi sponzorji za nagrade in postavitev razstave, itd. — YerpoHa?12:45, 14. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Jaz bi bil pripravljen sodelovati, tako pri organizaciji (v omejenem času) in fotografiranju (sicer nimam ravno najbolj primernih objektivov). Ali je ministrstvo v vsem tem času uspelo pripraviti kak odgovor? --Miha (pogovor) 11:29, 25. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Zakon o kulturni dediščini nima zveze z (ne)objavo v Zbirki, kar se svobode panorame tiče pa bi bilo treba iz seznama spomenikov izločiti tiste, ki niso prosti v tem smislu. To je stvar organizacije, še vedno mislim da bi bil en tak dogodek hudo koristna zadeva za izboljšanje pokritosti slovenskih tem na Zbirki. — YerpoHa?16:58, 26. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Lahko se jih seveda poslika in objavi pod pogoji "fair use". Fotografije arhitekturnih del (ne pa tudi kipov) se lahko v angleško Wikipedijo naložijo kot proste s predlogo en:Template:FoP-US, pri nas pa seveda kot poštena uporaba za ustrezne članke (to pomeni, da morajo članki opisovati spomenik). --Eleassarpogovor14:54, 28. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Z ministrstva sem dobil odgovor, da nam z veseljem posredujejo podatke, a v omejenem obsegu 2000 enot, ki so bile izbrane po kriteriju da javna dostopnost vseh podatkov ne ogroža varstva dediščine. Meni se zdi to še kar razumno in dovolj za izvedbo prvega natečaja. Mnenja? Poskusil se bom domenit za sestanek pa lahko na posebno željo pride še kdo zraven. — YerpoHa?17:54, 19. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Malo zaradi nesporazuma in malo zaradi (mojega) pomanjkanja časa bomo podatke dobili šele sredi septembra (glej Uporabniški pogovor:Yerpo#WikiLovesMonuments. Zaradi tega in zato, ker je z avstrijske strani popolna tišina, predlagam, da prestavimo vse skupaj na naslednje leto. Na direktoratu za kulturno dediščino so bili sicer kar zainteresirani in bodo z veseljem posredovali kar rabimo, ne morejo pa formalno sodelovati. Namesto tega so predlagali, naj stopimo v stik z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, kar nameravam storiti v kratkem. — YerpoHa?19:02, 19. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Ali si poskusila s tem člankom (kot je na sliki): Prevzgojni dom Radeče? Seveda sem resetiral pomnilnik, poskusil sem tudi s tremi različnih brskalniki, Safari, Firefox in Chrome - povsod isto. V nobenem drugem članku ne pride do tega bug-a, samo pri radeškem prevzg. domu.. :) Žiga✉21:34, 16. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Trenutno je iw kar nekje vmes med besedilom, ker je pač nekdo začel pisati na dnu vseh besedil. To se zna dostikrat zgoditi, zato predlagam, da se iw linki na tej strani prestavijo v glavo: {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}, da ni nepotrebnih skrbi s tem. Sicer ni tipično za interwikije (boti težko urejajo); in je lahko dovolj že fizična prestavitev na vrh projektne strani. Vsekakor se zdita prva in druga možnost boljša od te, da so iw-ji na dnu strani in je treba paziti, kam gre besedilo. lp., Žiga✉20:47, 16. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Pozdravljeni. Ta članek želim ponovno predlagati za izbrani članek. Prosim za usmeritve, kaj bi še bilo potrebno postoriti.--IrEnA00:10, 19. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Članek je predolg, PMSM pa manjka bistveno: ugotovitev individualne odgovornosti in sodni epilog oz. ugotovitev, da tega ni bilo in zakaj ne. --romanm (pogovor) 07:05, 19. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Par virov je navedenih, ki nimajo v enciklopediji kaj početi, recimo en blog. Celo poglavje "Nekaj naključij" je nametana zbirka trivialnosti dvomljive relevance. Točke, ki so relevantne in podprte z viri, je treba smiselno vključit v besedilo, večino pa pometat ven. Se tudi strinjam z Romanom da bi bil nujen podatek o epilogu zgodbe oz. odsotnosti le-tega na koncu, predolg pa se mi članek ne zdi. Tehnično gledano je treba uredit reference po standardu, po možnosti s predlogami (v tem primeru {{{navedi novico}} in {{navedi splet}}). — YerpoHa?08:15, 19. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Glede na merila članek ne zadostuje zaradi naslednjih zadev: ni dobro napisan (trivialnosti niso ravno na nivoju, se absolutno strinjam z Jernejem; morda bi nekatera daljša poglavja razdelali v manjša podpoglavja zaradi preglednosti; čudne/pravljične povedi, kot je: »Četrtek, 3. julija, je bil sončen dan.«), ni celovit (glej Romanov komentar, dolžina sicer v tem primeru ni relevantna), ni točen (obsežna poglavja nimajo referenc), ne zadostuje popolnoma slogovnim smernicam (uvod je treba razširiti, povzeti celotni članek; ponekod me moti premi govor; glede referenc po standardu kot Jernej), kakšna slika tudi ne bi bila odveč. Morda se sliši pikolovsko, ampak pri izbranih člankih je pač tako. Je pa na dobri poti, da to postane.--Archangel08:58, 19. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Vidim, da si tule želela pomoč pri iskanju relevantnih virov za izboljšanje članka. En vir, ki je že od nastanka članka zelo neizkoriščen, je oddaja lokalne TV Vaš kanal. V prispevku je recimo okrog enajste minute posneta izjava, da je to " najhujša nesreča v Sloveniji, ki se je zgodila na vodi". Morda ti bo v pomoč pri iskanju referenc. M♦Zaplotnikprispevki16:04, 27. junij 2012 (CEST)[odgovori]
Opažam, da so s kitajščino precejšnje težave. Prosim za pomoč jezikoslovcev, da se razjasnijo določene stvari. Primer težav:
zapis v pinyinu ali v slovenščini? Zaenkraat v svojih prispevkih zapišem raje v pinyinu, sicer sledi precejšnja zmeda. Naj ponazorim s tremi primeri. Recimo qi se prebere kot ći. V popačeni obliki to besedo nekateri v slovenščini zapišejo kot či, kar pa ni pravilna izgovorjava. Podobno je pri qigongu, kar izgovarjamo kot ćikuŋ, v slovenščini pa spet popačeno pišemo kot čigong ali tudi kot či kung. Še huje je pri Feng shuiju, ki se izgovori kot fə́ŋʂwèi, v popačeni obliki pa v Sloveniji zapišemo in celo izgovorimo kot Feng šui ali Feng šuj, kar pa je evidentno zgrešeno.
Poleg tega se pojavlja vprašanje kako v pinyinu (to je trenutno svetovni standard za pisanje kitajskih besed z abecedno pisavo) zapisujemo besede, sestavljene iz več kitajskih pismenk. V ponazoritev: Ba duan jin (八段錦氣功) lahko zapišemo kot Baduanjin, baduanjin, Ba duan jin ali kot Ba Duan Jin. To je ime qigong vaje. Ali naj v besedilu npr. pišemo vse z malo ali pa samo prvi zlog z veliko? Ali naj pišemo skupaj ali vse zloge narazen.
Pozdravljeni. Tudi jaz nisem noben izvedenec glede kitajščine :) Je pa v Slovenskem pravopisu poglavje o zapisovanju kitajske pisave. Zapisani so primeri v pinjinu (v slovenščini se zapisuje tako, ne pinyin) in podomačen zapis. Piše, da v podomačenih besedah mehke šumevce (ć, ś, ź) pišemo kot običajne šumevce (torej č, š, ž). Tako je v slovenščini po moje vseeno pravilno či, ne qi. Čigong bi bil po Pravopisu čigung. Če pravilno razumem tisto preglednico v Pravopisu, pa se lahko feng šui napiše tako ali pa kot feng švi, ba duan jin pa tudi kot ba dvan jin. Po moje se pri teh besedah vse piše z malo, saj gre za občna imena. Upam, da sem kaj pomagal. Lp, --Marko3 (pogovor) 19:53, 2. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Iz davnih časov se spomnim, da s(m)o na WP že debatirali o tem in - če si nisem zapomnil narobe - dognali neke smernice za prečrkovanje azijskih pisav. So drugačne od SP, vendar z razlogom. V luknjičavem spominu imma tudi, da se je v debati od trenutno prisotnih oglašal predvsem Žiga, tako da ga morda prosite za pomoč pri iskanju tega materiala. --IP 213 (pogovor) 22:05, 2. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Mlajši preučevalci kitajskega jezika danes močno kritizirajo stare modele slovenskega zapisovanja po SP, kot si lahko preberete tukaj. Sodobna smernica, ki jo podajajo v tem zborniku, in ki bi jo po mojem morala upoštevati tudi slovenska wikipedija je nekako tako, da je uradni zapis kitajščine pinyin in smo zato dolžni pisati v pinyinu (torej pinyin in ne pinjin), sicer izvajamo kulturno diskriminacijo. Poleg tega so mnogi izrazi kot npr sklop feng shui, feng šui, feng šuj preveč raznoliki, da bi jih lahko upoštevali kot poslovenjene oziroma podomačene (da ne govorimo o tem, da to pomeni popolno popačenje izgovorjave)... Podobno npr. Ba duan jin lahko približno zapišemo kot pa tven džin, vendar to potem ni pravilni zapis izgovorjave. Slovenjeni zapisi bralca torej skoraj vedno napeljujejo v zgrešena branja. Nagibam se temu, da bom povsod pustil pinyin pisavo, saj je npr. prevajanje qi (izg. ći) v či nasilno preoblikovanje nekega tujega jezika. Mislim, da bo mlajša generacija profesorjev v kratkem dosegla tudi »uradne« potrebne popravke SP.
Imam sledeči predlog: obče sklope vedno pišemo z malo (npr. qigong, fengshui, qi), osebna imena in geografska imena z veliko začetnico... Za imena posameznih vaj qigonga npr. pa še ne vem: ali bi pisal Ba duan jin, ba duan jin? --Bostjan4607:35, 3. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Sem šel preverjat SP in ugotovil nekaj zelo zanimivega. Npr Qingdao bi morali po SP pisati kot Ćingdao (z mehkim č-jem), xiao kot śjao (z mehkim š-jem), Jiangsu kot Dźjangsu (z mehkim ž-jem). Le v podomačenih besedah mehke šumevce pišemo in izgovarjamo š, č, ž. Torej ba duan jin bi napisali pa tven dźin, feng shui kot feng šui, xiao zhou tian kot śjao džou tjan (z mehkim š-jem). Qi bi verjetno zapisali kot či (verjetno je to dovolj podomačeno in ne bo potrebno pisati kot ći). V bistvu je to prava mala katastrofa, kakšno nasilje nad pravilno izgovorjavo ustvarja SP. Ampak tako ali tako je po drugi strani res, da lahko v oklepaju vedno navedemo IPA ali kako drugo izgovorjavo, tako da tudi to ni ne vem kak problem. Bolj je težava v tem, da bo sprememba SP glede kitajščine nedvomno prinesla revolucijo in takrat bo na wikipediji laho ogromno urejevalskega dela. Torej- če naj wikipedija kljub vsemu togo sledi SP, bo potrebno članke popraviti s prisilnim poslovenjenjem uradne kitajske latinične pisave pinyin. Preden grem pri svojih prispevkih karkoli spreminjati, bi rad videl, da to smernico potrdijo tudi ostali člani wikipedije. --Bostjan4607:44, 4. julij 2012 (CEST)[odgovori]
IP se prav spomni, zelo podoben problem sem poskušal sistemizirati pri japonščini oz. hepburnovem prečrkovanju, vendar je zaenkrat zmagal SP, ker se za to wiki-zadevo ni zanimal prav noben sinolog ali japanolog / študent ali profesionlec (zaenkrat pač ni ravno veliko aktivnih urejevalcev). Podobne debate, kot je zgornja, so bile in bilo jih je mnogo, mdr. tu, ostalo bi bilo potrebno poiskati. Kot sem napisal že v članku pod gt, diplomska naloga na FF na to perečo temo ponuja odličen pregled zmešnjave, ki jo "v skladu z navodili SP" spustijo skozi sita slovenski lektorji, pri čemer je ta "poslovenjenost" precej stihijska. Vendar, kot rečeno, red mora biti, tudi če je slab. lp., Žiga✉11:08, 3. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Se močno strinjam z Romanom. Ne vem od kod ideja, da so tuji prečrkovalni sistemi - pa četudi opevano najboljši (sicer ne vem glede na kaj) obligatorni. Verjetno, oziroma skoraj gotovo, je ta pinyin izdelan glede na angleščino in mednarodno (angleško) rabo. Mladi profesorji niso zadovoljni z zapisanim v SP (verjamem, da je tam o tem napisano zelo malo - in ne gre ravno za modele) verjetno predvsem zaradi poznavanja jezika. Vprašanje je tudi, ali obeh jezikov. Verjetno pa je raba 'tujega' sistema glede na slovenščino v splošnem nesprejemljiva. Ne razumem in ne morem razumeti takšnega omaloževanja slovenskega jezika - tudi s strani profesorjev. Za slovensko govorečega je izgovorjava (po tujem sistemu) npr. qi, vsekakor težja od či, oziroma 'ći', četudi je pravilna. V slovenščini bi morala obstajati stroga pravila glede tega - vsekakor pa ne prek tujih sistemov. V pinjinu je latinica zelo splošen pojem. Za primer dam spet ruščino, ki nima težav s tem - ima pač svoj sistem (Palladijevo prečrkovanje od leta 1888), prilagojen svojim posebnostim (saj si menda ni težko predstavljati, da bi se pinjin rabil cirilično itd.) ZRC SAZU predlagam tudi, da še ostreje nastopi proti očitnemu nasilnemu angliziranju slovenščine (tudi na akademski ravni). Dvomim, da je uradni zapis kitajščine (latinično v slovenščini) pinyin. To se mi zdi enako, kot, če bi se nekdo spomnil pisati strokovne izraze v tehniki iz/v nemščine. Sicer ne poznam kitajščine in/ali japonščine, težko pa verjemem, da sta 'težja' jezika za izgovorjavo od slovenščine, kjer so pravila zapisa in izgovorjave hkrati tudi zelo jasna. --xJaM (pogovor) 11:51, 3. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Tukaj je problem v tem, da je pinyin uradna kitajska traskripcija v latinični pisavi. Za razliko od Wade Gillesove pisave ni prilagojena niti angleščini, ker so pri posameznih zlogih izgovorjave povsem drugačne kot bi to počeli Angleži. Je pa to uradna kitajska latinična pisava. Če bi jo šli sloveniti, bi morali enako posloveniti npr. francoski François v Fransva, kar pa ni običajno (francoske latinične pisave ne slovenimo in ne vem zakaj bi npr. kitajsko). Sinologi s FF-ja so mnenja, da je slovenjenje uradne latinične pisave kulturno nasilje nad Kitajci in verjetno je samo vprašanje časa, kdaj bo tudi SP klonil pod tem argumentom. --Bostjan4607:24, 4. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Na akademskem nivoju vse lepo in prav. Potem pa npr. berem članek na MMC z naslovom Južna Koreja seli prestolnico iz Seula v Sejong v pokrajini Čungčeong. (informacij takega tipa je n / pa tudi transkripcij, važno da se "slišijo" nekako slovensko) Ker sem radoveden, pogledam na google maps, kje je to. Seveda, na spletu ni mnogo zadetkov za novoizmišljene besede, zato iščem preko raznih wikipedij, ugibam in se nasploh grem izvirno raziskovanje. Morda v tem primeru ni bilo toliko dela/ poskusite sami tule [34][35]; včasih pa je bolj zapleteno. Da ponudim vzporednico: taksonomke imamo vsaj v nevtralni latinščini in to pri tujejezičnem iskanju zelo pomaga. Korejska/kitajska/japonska idr. mesta pa so izvirno zapisana v svojih oblancih, ali pa v okviru žal, žal, angliziranih prečrkovalnih sistemov. Res lepa in plemenita misel, da lahko vse zapišemo s svojimi 25-imi znaki je za krepitev narodnega duha pomembna, v praksi pa je to kr neki. Kako naj najdem neko kitajsko vas, za katero bom v našem časopisju dobil podatek, da se imenuje Šijaojundžao? Ki jo je npr. nek novinar krstil v našem jeziku v kvazi skladu s SP? Pa rečem, aha, Šijao je mogoče v mednarodnem Xiao, hm mogoče pa Shiao, .. jun, hm je Yun ali pa Jun, kaj pa če je novinar mislil Džun?, ... Ne se hecat. Žiga✉16:11, 3. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Wikipedija pač ne bo učila sivih glav, kako naj pišejo SP. Pač pa bi bilo konstruktivno in uporabnikom prijazno, če bi v okviru naših člankov poleg slovensko obarvanega gesla napisali še pinyin, hepburn, itd. - tako kot pri taksonomki napišemo latinsko ime. V nasprotnem primeru se nič ne bo našlo. Npr. naredimo fiktivno naslovno vrstico:
Vangčangkin je vas v Boguizanogu na Kitajskem. / ok, za nadaljnje iskanje je to zf, zato ugotovimo, da vseeno potrebujemo nek vmesni transliterirani člen. Napišemo:
Vangčangkin (pinyin: Wangchanqin) je vas v Boguizanogu na Kitajskem. / če nas zanima kje je to, skopiramo pinyin v brskalnik in že smo tam.
Pa še nekaj je, kar bržkone ni v skladu z wikipedijskimi načeli - in to je izvirno raziskovanje. Pišemo geslo o nekem npr. kitajskem terminu (naselju, ipd.) - ki v slovenščini še nima nobenega prevoda. Upoštevamo SP in "po občutku" skujemo poslovenjeno besedo; ki pa bi bila lahko skovana tudi drugače, t.j. fonetsko in z drugimi znaki. Rezultat je, da več "prevajalcev" izdela več različnih prevodov za isti termin - in imamo super zmešnjavo - itak brez vsake povezave na kakšno uveljavljeno latinizacijo. Meni se zdi to nedopustno. In še naslednja opcija, da iščemo po slovenskih virih, če je že kak ustvarjalec kdaj prevedel nek azijski pojem. Najdemo več podobno zvenečih pojmov in se za enega odločimo... Spet, improvizacija, ki ne bi smela pri naših geslih kaj iskati. Zato se mi zdi najbolj elegantna rešitev / če pač xJam in Roman podpirata takšno improvizacijo, da poleg novih geselskih skovank zapišemo mednarodno uveljavljeno transliteracijo. Tudi sam sem vse prej kot kak globalist, ampak tule je strah pred tem, da bo slovenščini padla krona z glave, precej grotesken.
lp., Žiga✉08:16, 4. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Seveda se strinjam, da pišemo še njihov "mednarodni zapis", nekaj podobnega sem za japonska predlagal že takrat. Torej takole:
izvirna kitajska imena zemljepisnih pojmov in oseb se v Wikipediji še naprej zapisujejo po pravopisu,
pinjinski zapis naslovne teme mora biti omenjen v članku takoj za poslovenjenim imenom (v oklepaju),
obvezno mora biti narejena preusmeritev iz pinjinskega imena na poslovenjeno;
kjer Kitajec živi izven Kitajske in večinoma uporablja latinizirano ime, se uporabi tega (se pravi: to kar mu piše v osebni izkaznici ali v »driver's licence« pri Ameriških Kitajcih),
kdor je v dvomih, kako se kakšno ime zapiše po pravopisu, naj uporabi pinjin, pa bomo prestavili pozneje.
Če sem prav prebral tisti stari pogovor, ste se za japonščino že! Bi bilo pa najbrž fino, da dogovor predelamo v smernico oz. oravilo in ga zapišemo na ustrezno mesto. Bo treba manjkrat izumljati na novo. --IP 213 (pogovor) 11:21, 4. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Aha, razumem. Kaj pa pri osebnih imenih? SP npr. kot pravilno navedbo omeni ime Deng Xiaoping, kar pa je zapisano v pinjinu. Ali bomo v wikipediji npr. zapisali v času Deng Xiaopinga (zapis v pinjinu) so ljudje pričeli množično prakticirati Či gung (podomačeno).--Bostjan4612:36, 4. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Da ne pozabimo. Zgoraj zapisano velja tudi za nekatere druge nelatinično zapisane jezike, ki imajo veliko člankov na wp - poleg kitajščine, japonščine, npr. tudi sploh indijski jeziki, amharščina (zgledi so etiopski atleti, kjer se spet piše kar po angleško, ali pa se noče sloveniti po izvirniku: Ejegayehu Dibaba // Tiruneš Dibaba Kenene), arabščina, drugi afriški jeziki, jeziki staroselcev Amerik (ti imajo v ZDA spet verjetno svoj (uradni) (ameriško-angleški) zapis, pa v Kanadi in/ali Mehiki svoja) ipd. Še par besed o tem. Kot sem zgoraj zapisal glede prečrkovanja kitajščine v ruščino, je očitno, da je ruščina glede tega na slovenščino kakšnih 100-200 let v prednosti, pa verjetno ne zaradi neke posebne superiornosti ruščine naspram slovenščine, ampak gotovo zaradi tesnejših stikov Ruskega imperija/Rusije (vsaj) z Japonsko (seveda tudi negativnih stikov zaradi več vojn med tema državama) in Kitajsko. Ob nedavni izstrelitvi prve kitajske vesoljke, si težko predstavljam, da bi znali Kitajci rabiti (kopirano) (rusko) vesoljsko tehniko (govorim na pamet, podobno kot zgoraj Žiga o famozni vasi Vangčan(gk==h)in) brez solidnega rusko-kitajskega//kitajsko-ruskega slovarja. pmsm je ena trdnih osnov za tvorjenje sistema prečrkovanja soliden slovar. Ali so Sajetovi tovariši že izdali kakšen slovar na to temo? Verjetno so. Jaz npr. med svojim delom s Kitajci trenutno lepo shajam z angleščino (sicer to ni predmet razprave), pa vendar, se da z njimi res lepo komunicirati in to celo v zelo tehničnih zadevah, četudi nikakor ne obvladaš njihovega jezika, ali pisave. Verjetno bo komunikacija s Kitajci potekala v (vsaj) treh fazah: 1. prek angleščine, 2. prek znanja kitajščine slovensko govorečega, 3. prek znanja slovenščine kitajsko govorečega in nazadne ZF-utopično 4. v kitajščini/slovenščini. Kot sem že zapisal, ne razumem, zakaj bi bila kitajščina kakoroli superniornejša od slovenščine (četudi ima (svoj) uradni latinični zapis jezika) - vsaj če npr. poslušam kitajske gostince pri nas, ki jih večinoma res ne moreš razumeti. Pa pinjin ti ob naročanju kitajske hrane, če je ne poznaš, tudi nikakor ne poznaš; zelo priročne pa so slikice hrane.
Še o uradnem zapisu. Vse lepo in prav. Zakaj imajo potem npr. Tajvanci drug zapis (tongyong pinyin), če je hanju pinjin uradni zapis? Pa verjetno ga Korejci tudi imajo - posebej Severno in Južno Korejci! In, če se ugotovi, da pinjin glede na slovenščino ni uradni zapis, gotovo velja kar je zapisano v SP, in je treba sloveniti prek izvirnega jezika, ne pa prek nekih prečrkovalnih sistemov - treba je torej imeti lastni (uradni) prečrkovalni sistem - ki bi pmsm prišel prav tudi v kasnejši rabi akademske sfere. Če pogledamo tudi, prof. Roškerjeva je študirala sinologijo na Dunaju - halo, in jasno, da se tam ne ozirajo dosti na slovenščino. Stanje sinologije pri nas je pmsm žal na stopnji sorodnih znanstvenih ved ob ustanovitvi UL leta 1919. V drugih rabah zunaj akademske sfere je stanje stokrat slabše. Vsekakor pa so dunajske znanstvene metode dobrodošle tudi pri nas. Seveda, za sl wp, so tudi pomembna dela kot je npr. Sodobna teoretska kitajščina na področju humanistike in družboslovja : semantične strukture in znanstvena ter strokovna terminologija sodobne kitajščine ((COBISS)) prof. Roškerjeve. Ali kot bi rekli mnogi: »kakšna kitajščina neki, saj mi še slovensko ne znamo.« Če pogledam zgodovino nastanka pinjina, se mi dozdeva, da je vsekakor izpeljan prek angleščine. Že sam njegov tvorec Žo Jogjang (Zhōu Yǒuguāng) je delal kot bankir v New Yorku ... @Boštjan46: Zgled s Françoisom verjetno ni najboljši, čeprav več angleških izrazov (predvsem toponime) hočemo sloveniti: Pensilvanija, Filadelfija, Čikago. Seveda pa (vseeno kot bi Françoisa) slovenimo tudi nekaj znanih francoskih - Pariz; Limož pa npr. ne. Kitajsko bi slovenili, če privzamemmo da uradni hanju pinjin ni uradni zapis glede na slovenščino. Ne vem, koga bi npr. na Kitajskem motilo, da mi pišemo preprosto narobe in že nekaj časa privzeto Peking in ne, kot je 'uradno' zapovedano, Běi Jīng, oziroma takoalitako Beižing, ali kakorkoli? To ime je pač leta 1421 dal temu mestu tedanji cesar Ču Di, oziroma pinjiško zapisno njegovo drugo ime Yǒnglèdì. Leta 1928 so Peking celo preimenovali v Beiping, oziroma po tedanjem (veljavnem) zapisu Wade-Giles Pei-p'ing. Treba je pmsm reči: uradni zapis v smislu mednarodnih organizacij. ISO, kot piše, je hanju pinjin prevzela leta 1982 (ISO 7098:1982, novejše ISO 7098:1991). Potem npr. singapurska vlada, ameriška Kongresna knjižnica, Zveza knjižnic ZDA in druge. To je logično. Nima pa to pmsm kaj dosti veze z rabo prečrkovanj v splošnem (ali v akademskem svetu) v slovenščini, oziroma tudi obratno v kitajščini. Sicer je priročno in tudi res, da se lahko pinjin v sodobnem svetu vnaša v računalnike tudi s slovenskimi tipkovnicami brez kakšnih posebnih posegov. Zanimiv je tudi sistem Yale, razvit za potrebe AV med vojno leta 1943. Predvsem zaradi politike so ga rabili tudi vse do 1970-ih. Ne smemo pozabiti da je Ljudska republika Kitajska postala članica ZN leta 1971. Ali se v točki 2. Romanovega predloga rabi pinjin zapis z grafičnimi naglasnimi znamenji - npr. Zhōu Yǒuguāng, ali poenostavljeno brez znamenj - Zhou Youguang? Verjetno slednje, ker je potem vsaj kopipejst lažji? --xJaM (pogovor) 07:40, 15. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Po dolgem času se ponovno vračam na strani slovenske wikipedije. V tem času sem zaključil gimnazijo in naslednje leto nadaljujem s študijem na Biotehnični fakulteti. Sedaj sem se lotil članka Zgodovina Portugalske in upam, da mi uspe! Upam, da se me še kdo spomni izpred kakih treh let, ko sem bil še dokaj dejaven... LP, --Fran (pogovor) 18:36, 2. julij 2012 (CEST)![odgovori]
Pozdravljen spet med brcajočimi Kaj pa študiraš? Tukaj ni nekih strašnih sprememb, samo par novih dogovorov (recimo o (ne)povezovanju datumov in letnic) in nekateri smo postali malo bolj sitni glede navajanja virov. Če boš preletel arhive od Pod lipo boš kar solidno na tekočem. — YerpoHa?19:07, 2. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Miha, vidim da si vičan... ravno sem zakjlučil to šolo, študiral bom pa živilstvo in prehrana... No, če bom kaj "zafrknil" v naslednjih člankih me prosim opozorite. LP, --Fran (pogovor) 19:41, 2. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Živijo, Fran! Veliko veselja pri wikipediranju! (Pa fajn je biti študent - nobenih neopravičenih ur, če se zaspiš na kakšno predavanje in prehranske subvencije so tudi dobra stvar. ;)) --IrEnA08:13, 4. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Živjo,
kot že naslov pove, zanima me ali pojmujete wikipedijo kot digitalno knjižnico? -Ta nepodpisani komentar je dodala Uporabnik:Tejad (pogovor • prispevki) 23:41, 7. julij 2012.
Mogu da ti protumačim neki dio koji te muči, ali srpski ne poznajem dovoljno dobro da bi se usudio pisati tekst za enciklopediju. — YerpoHa?11:34, 10. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Delo je nedavno v članku Ruska predpočitniška delovna vnema poročalo o komisarski uvedbi restriktivnega internetnega zakona v ruski dumi, ki bo lahko »postal osnova za cenzuro, na kar so neumorno opozarjali tudi ruski nasprotniki zakona.« In: »Ruska pravna praksa govori v prid veliki verjetnosti najslabšega možnega scenarija, v skladu s katerim bodo kmalu po vsej državi zaprli dostop do Wikipedije.« Čudni časi, back to the future, ali kot je zapisala dopisnica Polona Frelih: »Približuje se leto 2013, ki bo po mnenju strokovnjakov prineslo vihar svetovnih razsežnosti. Naša oblast v to obdobje vstopa tako, da kaže zobe lastnemu narodu. To je zelo nevarno. Smrtno nevarno.« --xJaM (pogovor) 05:22, 14. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Ruski kolegi na poštnem seznamu so pred par dnevi poročali, da so se stvari kljub vsemu malo premaknile na bolje. Po zgledu angleške in italijanske Wikipedije so tudi oni za en dan zatemnili stran, kar sicer ni imelo tako neposredno vidnega učinka kot na Zahodu, pa vendar. Zakon je sicer šel skozi, ampak s par koristnimi amandmaji, ki natančneje definirajo kaj je prepovedano in kakšne pristojnosti imajo oblasti. Kar je še bolj presenetljivo (vsaj glede na ruske navade), vlada je vključila predstavnike Wikimedie Rusija v nekaj delovnih skupin na ministrstvih, ki bodo delale na morebitnih dodatnih amandmajih in izvrševanju zakona.
Help decide about more than $10 million of Wikimedia donations in the coming yearuredi
(Apologies if this message isn't in your language. Please consider translating it)
Hi,
As many of you are aware, the Wikimedia Board of Trustees recently initiated important changes in the way that money is being distributed within the Wikimedia movement. As part of this, a new community-led "Funds Dissemination Committee" (FDC) is currently being set up. Already in 2012-13, its recommendations will guide the decisions about the distribution of over 10 million US dollars among the Foundation, chapters and other eligible entities.
Now, seven capable, knowledgeable and trustworthy community members are sought to volunteer on the initial Funds Dissemination Committee. It is expected to take up its work in September. In addition, a community member is sought to be the Ombudsperson for the FDC process. If you are interested in joining the committee, read the call for volunteers. Nominations are planned to close on August 15.
Bolj papeški od Papeža (n-tič) [ali zakaj ne bom več nalagal slik v Zbirko]uredi
Ne sledim natančno štorije, ampak t(ak)ole me sredi poletja pogreje. In ja, ne maram vročine.
Nimam nič proti odstranjevanju/urejanju RES spornih primerov, ampak tole (in še mnogo tega) je čisto pretiravanje. In sprašujem se, če ni škodljivo (vsaj tako) kot avstro-ogrski polki ... --Andrejj (pogovor) 11:48, 20. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Predlagatelj je medtem z vseh slik umaknil oznake za copyvio. Mogoče bi se ob primerih, kot je Ljubljanski zmaj, vprašali še, ali so arhitekturni simboli res vselej avtorsko delo kiparja, ki je naredil kip (na tem je temeljil predlog za copyvio). Oblika kipov na Zmajskem mostu namreč ni avtorsko delo kiparja, saj se ljubljanski zmaj v zdajšnji obliki pojavlja že vse od baroka. M♦Zaplotnikprispevki09:45, 21. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Zaninovićevi kipi niso reprodukcija, ampak imajo zadosti individualnosti, da štejejo kot avtorsko delo. "Individualnost je najpomembnejša lastnost avtorskega dela, ki pa ne pomeni absolutne izvirnosti ali novosti kot v primeru patentnega varstva (npr. dva fotografa lahko z istega mesta fotografirata isti motiv z enakim fotoaparatom in filmom)."[36] P.S.: Na spletu je ogromno zbirk neprostih slik, kjer vsakdo lahko objavi svojo sliko ljubljanskega zmaja. Zbirka pa naj bi bila zbirka prostih slik, sicer projekt sploh nima nobenega smisla. Slike bom predlagal za brisanje. --Eleassarpogovor10:31, 21. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Ker je povsem očitno, da se noben od nas (vključno s predlagateljem izbrisa) ne pozna topogledne zakonodaje dovolj natančno (ali pa zapisana kot je, dopušča različna tolmačenja), je pikolovsko vztrajanje na potencialni možnosti, da nekoč naredimo napako oz. kršitev napačno in celo škodljivo. To je sicer tudi/predvsem stvar za debato na Wikimediji, ampak konkretni dogodki se tičejo tudi/predvsem nas. Moj pogled namreč gre v smer nenalaganjaslik v Zbirko: ali so (morebitne) kršitve zakona, al sem slikal kakšno osebo v velikosti sedmih pikslov, ali pa vsaj niso wooow ... Tudi prav. Pa naj bo v zbirki miljavžent naslovnic obskurnih knjig ter fotografije iz 19. stoletja in pa mogoče kakšen ščurek ...--Andrejj (pogovor) 11:08, 21. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Vročina je minila. Aha, kako je že s tem 70 let po smrti? Kdaj pa je umrl Jurij Zaninović, glede na to, da je most trenutno star že 111 let? Poleg tega, ali namerava Eleassar ob drugačnem branju zakona oz. njegovi korekciji odbrisati vse naše do zdaj papeško izbrisane datoteke na Zbirki? To bi bilo precej dela, če privzamemo, da bi bilo potem pošteno, če bi izbrisal "novo nastale" dvojnike na lokalni wikipediji. Slike, ki so na Zbirki izbrisane, se, kolikor vem, premakne na našo wikipedijo, da ne bi bile izgubljene. Red mora biti, tudi če je slab:) Žiga✉21:56, 21. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Hvala. Problem namreč niso samo zmaji, ampak kar celoten most, ki ga je Zaninović (umrl 1946) arhitekturno oblikoval, Melan pa izrisal tehnično rešitev. --Eleassarpogovor13:30, 22. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Ali to (letnica Zaninovićeve smrti) pomeni, da bodo leta 2016, torej čez 3 leta, materialne pravice potekle in bo spet možno nalagati Zmajski most na zbirko? Žiga✉17:25, 22. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Če bi imeli na lokalnem wikiju pameten sistem kategoriziranja slik, trenutno katastrofalno razmetane - bi bil smiseln premik vseh naših datotek na wiki-sl. Potem bi lahko razni Eleassarji po mili volji brisali zbirko. Žiga✉22:05, 21. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Lokalno naložene slike niso problem, dokler so pod oznako in pogoji "fair use" oz. dokler ne bo obveščena fundacija, ki bi seveda lahko zahtevala izbris spornih slik. --Eleassarpogovor13:32, 22. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Posodobil sem sliko občin, tako da sta prikazani samostojni občini Mirna in Ankaran. Zaenkrat imam shranjeno lokalno, ker ne vem, kam in kako se slike te dni nalaga. A naložim novo datoteko (Obcine_Slovenija_junij2011.svg) na Wikimedia Commons? --Rok (pogovor) 01:00, 31. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Kot sem ze rekel, sliko imam zaenkrat shranjeno lokalno (je se ni na Commons) in ima tako Mirno kot Ankaran. Da se razcistimo glede pogojev uporabe s strani GURS-a - a lahko na podlagi tega podamo sliko pod CC licenco? SURS recimo isti sloj podatkov pogojuje le z: "Uporaba podatkov je dovoljena ob navedbi vira: Statistični urad Republike Slovenije", tako da se mogoce rajsi njih navede kot vir. --Rok (pogovor) 11:51, 31. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Aha, sem mislil, da je to slika, ki je povezana zgoraj. Kolikor razumem, podatki niso avtorsko delo, dobro bi bilo le, da se ugotovi, kako je z uporabo v "pridobitne namene" - zadnji odstavek - če to nima veze z avtorskimi pravicami, potem se sliko seveda lahko naloži na Commons, bi bilo pa treba opozoriti nadaljnje uporabnike, kot npr. pri sliki commons:File:Vilnius in 14th c.jpg. --Eleassarpogovor12:19, 31. julij 2012 (CEST)[odgovori]
Na žalost me tiste dni spet ne bo blizu Ljubljane, tako da žal... Ko smo že pri tem, v Beogradu bo 13. in 14. oktobra srečanje srednje- in vzhodnoevropskih wikipedistov. Če koga zanima, bi se lahko kaj zmenili. Stran za organizacijo je na meta:Wikimedia CEE Meeting 2012, bo pa sigurno Miloš kaj več povedal, ki se je že prijavil. — YerpoHa?20:32, 5. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
OK, da ne menjamo teme: kdo pa bo v času od 16.-20. avgusta tukaj in bi lahko pomagal pri organizaciji, po možnosti bi kar prevzel organizacijo kakšnega dogodka, kamor bi prišel tudi Miloš? --romanm (pogovor) 22:35, 5. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Kot je napisal že Roman, se po današnji Ljubljani jutri, 18. 8. 2012, obeta wikisrečanje v Kranju. Z Romanom in Milošem bomo ok. 12. ure v Mestni knjižnici Kranj, na Gregorčičevi ulici 1 v Kranju (stavba nekdanjega Globusa). Če se nas bo nabralo dovolj, imamo lahko v drugem nadstropju stavbe delovni sestanek. Nato vas popeljem po centru Kranja mimo glavnih znamenitosti (Pungert, kanjon Kokre, Prešernov gaj ipd.). Med kosilom se dogovorimo, kam se odpravimo v preostalem delu dneva; lahko gremo potepat po širši okolici Kranja (možnosti: Park Brdo, Arboretum Volčji Potok, Zbiljsko jezero) ali skočimo do slapa Savice ali v Vintgar oziroma na Bled. Vabljeni, da pridete zraven! Za podrobnosti se obrnite name ali na Romana prek funkcije Pošlji uporabniku e-pismo. M♦Zaplotnikprispevki15:26, 22:38, 17. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Bilo bi zaželjeno, da bi začeli uporabljati {{wikificiraj}} namesto naše do sedaj množično uporabljane {{slog}} (obe predlogi uporabljata tudi parameter |razlog=). Wikificiraj je namenjena označitvi strani brez wikipovezav, z nepravilno uporabo wiki-markup, kot je poudarjeno/ležeče besedilo, postavitev poglavij v članku, vključevanje infopolj in drugih predlog, t.j. "wikifikacija". Zakaj? Predloga vsebuje dodatna pojasnila in povezave na ustrezne smernice, ki naj bi urejevalcem pomagale identificirati problem in ga po možnosti tudi odpraviti. Seveda tudi uporabe predloge slog ni prepovedana. --Pinky sl (pogovor) 17:51, 12. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Urejevalci pogosto strukturirajo svoje prispevke deduktivno, tako da najprej napišejo naslove vseh "poglavij", potem pa te rubrike počasi / ali pa sploh ne - napolnijo z besedilom. Tako imamo kar precej člankov, kjer je obilica mastnega tiska za podnaslove, potem pa le nekaj besed, ki "opravičujejo" ime poglavja. Tako kot pri združevanju člankov bi lahko besedila v takih okostjih člankov združili v en sam odstavek oz. v malo večji sklop, ker pmm ni potrebe, ki bi opravičevala tolikšno drobljenje besedila. To je prej moteče, kot pa dobro strukturirano. Primerov takih člankov je več, tako da vzorčni primer (za eno poglavje - Obseg krajinskega parka) v članku Krajinski park Rački ribniki - Požeg bržkone ni najboljši, me je pa spomnil na problematiko študentskih prispevkov in nasploh vseh piscev, ki imajo radi okostja. Nenazadnje bi lahko takšno početje primerjali z vojaškimi skeleti KK, ki jih je zdaj potrebno združevati. Skratka, "poglavja" z enim ali dvemi stavki se mi na wp. vglavnem ne zdijo opravičena. Ali smo se o tem že kdaj izrekli oz. tretiramo to kot slogovno nepravilno početje? lp., Žiga✉07:57, 14. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Prekrata (ali predolga) poglavja in podpoglavja dajejo članku zmeden izgled in potrebujejo čiščenje. Za zgornji primer bi lahko uvedli za namen čiščenja predlogo "Ustvari seznam" (ali kaj podobnega, ki bo vsebovala nekaj podobnega kot en:Template:Create-list. --Pinky sl (pogovor) 09:30, 14. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Bolj ali manj je standardna praksa, da združujemo razdrobljeno vsebino in brišemo prazna poglavja če članek ni (več) v delu. Če vidiš kak tak članek ga kar uredi da bo bolj pregleden ali označi če nimaš časa, tu PMM ni treba komplicirat. — YerpoHa?13:40, 14. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Meni je npr. KK popravljal okostje pri biografijah (verjetno kar z botom in brez morebitnega predhodnega dogovora):
== Priznanja ==
=== Nagrade ===
=== Poimenovanja ===
v:
== Priznanja ==
; Nagrade
; Poimenovanja
To je sicer v redu (čeprav se pmsm da za vsako osebnost v razdelka 'Nagrade' in 'Poimenovanja' toliko navesti, da sta posamezni (pod)poglavji), pozabil pa je na svoje biografske okostnjake vojaških osebnosti (cap, cap: ala vojaška kariera, odlikovanja, čini, itd.) --xJaM (pogovor) 14:25, 14. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
More opportunities for you to access free research databasesuredi
The quest to get editors free access to the sources they need is gaining momentum.
Credo Reference provides full-text online versions of nearly 1200 published reference works from more than 70 publishers in every major subject, including general and subject dictionaries and encyclopedias. There are 125 full Credo 350 accounts available, with access even to 100 more references works than in Credo's original donation. All you need is a 1-year old account with 1000 edits. Sign up here.
HighBeam Research has access to over 80 million articles from 6,500 publications including newspapers, magazines, academic journals, newswires, trade magazines and encyclopedias. Thousands of new articles are added daily, and archives date back over 25 years covering a wide range of subjects and industries. There are 250 full access 1-year accounts available. All you need is a 1-year old account with 1000 edits. Sign up here.
Questia is an online research library for books and journal articles focusing on the humanities and social sciences. Questia has curated titles from over 300 trusted publishers including 77,000 full-text books and 4 million journal, magazine, and newspaper articles, as well as encyclopedia entries. There will soon be 1000 full access 1-year accounts available. All you need is a 1-year old account with 1000 edits. Sign up here.
You might also be interested in the idea to create a central Wikipedia Library where approved editors would have access to all participating resource donors. Add your feedback to the Community Fellowship proposal. Apologies for the English message (translate here). Go sign up :) --Ocaasi (talk) 04:24, 16. avgust 2012 (CEST)
Kaj pa ko bi vendarle vse skupaj pobrisali? Večkrat sem že opozoril, da ima ogromno tistih generalov napačno zapisana imena, a ker Klemen takrat ni dodajal interwikijev, imen ni mogoče preveriti in popraviti. Kakšno korist ima wikipedija od tega balasta? --Jalen (pogovor) 09:55, 18. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Jaz sem za brisanje tega. To, kar trenutno počneva z Grejem, je malo prazno delo. Brisalci seznama priimkov namreč niso pobrisali povezav, z Grejem pa sedaj urejava članke, ki nimajo nobene prihodnosti. Če bi prišlo do soglasja, bi sproti dodala oznako {{bk}}. Kar je modrega, pa bi dala v seznam sovjetskih generalov, francoskih kardinalov itd.-IrEnA10:06, 18. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Nekaj se jih da dopolniti (kot npr. Titov). Klemen je dajal gor več ali manj samo sovjetske generale, zato morda obstajajo članki o drugih ljudeh s tem priimkom in se razločitev lahko razširi. Če so povezave le rdeče, pa od nje ni ravno kakšne hude koristi. --Sporti (pogovor) 10:28, 18. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Meni so problematične strani, kjer so zgolj in izkjučno rdeči sovjetski generali. Ne vem, kolikšna je uporabnost takšne strani. --IrEnA12:03, 18. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Urejam/dopolnjujem glavni članek o budizmu, ker je trenutna različica zelo nepopolna. Zgledujem se po članku na angleški Wikipediji. Trenutno sem že nekje na polovici, kar že samo po sebi presega dolžino trenutnega slovenskega članka. Imam pa vprašanje: ali se vam zdi smiselno, da članek že sedaj nadomestim z izboljšano različico (in nato postopoma dodajam poglavja), ali pa naj ga objavim šele, ko bo popolnoma dokončan (čez kakšen mesec dni, glede na pretekli napredek)? --Skydancer (pogovor) 11:19, 20. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Ponavadi je tako, da pogosta urejanja enega urejevalca (zaradi pregleda zadnjih sprememb) privabljajo druge uporabnike, ki potem (pre)hitro reagirajo na kakšne napačno napisane besede, ipd. - to pa lahko privede do navzkrižja urejanj ali po domače, komplikacij. Sicer imamo predlogo "v delu", vendar je članek boljše urediti off-line. Pa glej, da si česa ne izbrišeš! lp., Žiga✉07:26, 21. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Jaz nisem navdušena nad takšnimi seznami. V službi se stran še nekako naloži, doma s slabšo povezavo, pa mi vse skupaj zmrzne. Tako, da je zame takšen seznam odveč, pa tudi kakšnega uporabnika bi rešili pred preklinjanjem. Po drugi strani pa se tja povežeš le preko Seznam naselij v Sloveniji, kjer piše da se bo stran nalagala dolgo. --Pinky sl (pogovor) 16:52, 22. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Yerpo a znaš obnoviti strani in iz njih narediti preusmeritev, ker sem jaz že prej naredila preusmeritve ne da bi prej obnovila stran. (izničiti moje in urejanja od Grejo) --Pinky sl (pogovor) 12:06, 24. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
"Standardne" oznake za leto rojstva (brez smrti) v seznamihuredi
Medtem, ko imamo za naslovno vrstico biografij točno določeno shemo, je pri seznamih in drugih np na BŽO precej nereda.
Za imena živečih oseb, ki so v alinejah na seznamih in imajo poleg imen navedene še letnice rojstva, se v grobem pojavljata dva načina zapisa:
Ime Priimek (*1945)
Ime Priimek (1945 - )
pri čemer so razmaki med oklepaji in številkami oz. oznakama * in - precej stihijski.
PMM je za odnos do živeče osebe bolj po bontonu, če se ne piše npr. (1945-), saj to namiguje na željo, da samo še čakamo, kdaj bo škripnil, da bomo lahko z letnico izpolnili tisto stran desno od črtice / (*1945) se mi torej zdi bolj taktno. Vprašanje je, ali po mnenju občestva obstaja potreba po slogovni standardizaciji ali ne; konec koncev imamo kar nekaj pravil v zvezi z uporabo znakov, narekovajev, ipd. lp., Žiga✉07:57, 23. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Pri zapisu (1945 - ) dobim točno enak občutek, zato sem ga v preteklosti včasih že popravljal z zvezdico. Po navadi pišem (* 1945) - s presledkom, kar se slogovno ujema z uvodno vrstico biografij in se meni zdi bolj logično, če je zvezdica okrajšava za besedo "rojen". — YerpoHa?08:03, 23. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Poleg tega bi bilo dobro poenotiti še črtico. Ni vezaj, ampak je stični pomišljaj. Torej: ne (1950-1990), ne (1950 – 1990), ampak (1950–1990).
(Če se prav spomnim. Slovenisti vselej dobrodošli.)--IrEnA16:09, 23. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Komentar: Rešitev z zvezdico je sicer po pomenu prijaznejša, vendar imam za njeno uvedbo pomisleke. V seznamih se namreč pogosto mešajo žive in že preminule osebe. Čudno bi izpadlo, če bi živeče v seznamih navajali v stilu Ime Priimek (* 1930), pokojnih pa ne. Pri pokojnih je standardni zapis v stilu Ime Priimek (1930 - 2010), čeprav je po pravopisu, kot je zgoraj že opozorila Irena, edini pravilen zapis z daljšo črtico in brez presledkov, torej Ime Priimek (1930–2010) – stični pomišljaj nadomešča predloga od-do; ni mi znano, da bi se kje v tiskani literaturi v seznamih ali besedilu uporabljajo * in †, tako kot na wikiju sta tudi v tiskani literaturi zvezdica in križec rezervirana samo za uvodno bio vrstico. Zato sem v seznamih raje za uporabo Ime Priimek (1930–). M♦Zaplotnikprispevki16:24, 23. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Dogovorjeno bomo seveda najprej vpisali med wp. "slogovne napotke", šele potem pa resno spreminjali članke in sezname. Ker zaenkrat kaže, da je zvezdica bolj zaželjena kot memento mori, bo to morda kar kmalu. Imamo še dve estetski malenkosti:
(?-1945) in
(1945-?)
t.j. neznana letnica rojstva oz. smrti; pri čemer je treba doreči število presledkov med znaki (kot tudi pri zgornjih primerih). Precej redko, pa vendar, uporabljamo tudi znak / kadar je letnica rojstva približna oz. se razlikuje zaradi koledarja. Žiga✉22:27, 23. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Za Matjažev slog.
Že s temi vezaji ipd. je sam križ. Ali je v SP eksplicitno navedeno za katero tehnologijo izpisa je/teče beseda? Priznam, da nisem vedel tega pravila, kot ga navaja Irena (--> (leto rojstva–leto smrti - s stičnim pomišljajem). (Vsaj) v wikipedijinem urejevalnem oknu res s težavo ločiš znaka '-' in/ali '–'; pa tudi je verjetno treba priznati, da običajno pišemo/tipkamo/klikamo namesto '–' kar '-'. Ker gre (verjetno) za kod ASCII tudi drugi urejevalniki besedil nimajo nekih posebnih nadomestnih 'kontrolnih znakov' za te reči. @Žiga: ali se to nanaša samo na sezname osebnosti, ali tudi npr. na seznam pri letnicah/datumih? Zgleda:
Pri seznamih osebnosti dam zgled (kratke) 'zgodovine' oblikovanja 'seznama astronomov':
* Marc Aaronson (ZDA, 1950 - 1987) <- prva varianta z NP na državo, letnici rojstva in smrti, ločevalno znamenje '-'
* Marc Aaronson (ZDA, 1950 – 1987) <- druga varianta brez NP na letnici rojstva in smrti (dogovor o NP na letnice), ločevalno znamenje '–'
* Marc Aaronson (ZDA, 1950–1987) <- tretja varianta z NP na državo, letnici rojstva in smrti, brez presledkov ob ločevalnem znamenju (po SP).
* Marc Aaronson (ZDA, 1950–1987) <- i-ta varianta z zastavico in navedbo države.
* Marc Aaronson ( 1950–1987) <- i+1-ta varianta z zastavico in navedbo države, brez vejice.
* ... <- n-ta varianta
* ... <- n+1-ta varianta
Možnih/smiselnih variant je kar nekaj. Glede vidnosti/berljivosti bi verjetno bila boljša pot izbrati novo 'kombinacijo' za ločevalno znamenje - npr. dvojni stični '-' -- ali (povzeto po Diracu iz kvantne mehanike) dvojni levo-/desnostični '-' s presledkom - -.
* Marc Aaronson (ZDA, 1950––1987),
* Marc Aaronson (ZDA, 1950– –1987), vendar:
* Halton Christian Arp (ZDA, 1927– )
Brez botov je ta zgodovina kar duhamorna. Za estetsko malenkost predlagam:
Mar ne bi bil zapis Ime Priimek (1929) dovolj jasen, da gre samo za letnico rojstva? Kolikor sem opazil v literaturi, je prisoten samo takšen zapis, tako da se mi zdita tako zvezdica kot tudi pomišljaj odvečna, kot je bilo povedano že zgoraj.--Archangel12:41, 1. september 2012 (CEST)[odgovori]
Ali ne bi prišlo lahko tedaj do zamenjave z (menda) harvardskim načinom citatnih navedb, ki rabi slog v obliki priimek (letnica izdaje), oziroma [priimek letnica izdaje], in se velikokrat (predvsem na angleški wikipediji) pojavlja medvrstično? Res je, da tega načina ni toliko na naših straneh, čeprav je že bilo nekaj govora tudi o tem. Zgled od tam: [Gik 1976]. Sicer pa verjetno ni bojazni.
Ni sicer več novotarija, ampak o slovenski Wikipediji na čivkaču še ni bilo glasu. Včeraj sem si ustvaril (osebni) račun, kjer bom občasno dal link do kakšnega svojega novega članka ali objavil novičko tipa "imamo xxx.000 člankov". Če bo še koga prijelo, predlagam da jih zbiramo pod oznako (hash) #SloWiki. — YerpoHa?12:27, 26. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Oh, no, not another ... :-] Sicer dobra ideja. Bolj je pmsm kritično 'čivkanje' v medije ob kakšnih priložnostih vezanih na (w/W|v/V)ikipedijo. Gotovo se bo to sedaj, ko je bil za predstavnika za tisk izbran Yerpo, izboljšalo. Ali bi lahko poleg novičk bili tudi kakšni daljši zapisi - npr. esej(i) o zgodovini wp ipd - ali bo to pač pod imenskim prostorom 'wikipedija', ki je dovzetna tudi vsaj npr. za vandale.? V tem smislu je zanimiva tudi varianta mešanic blogov, wikijev, spletnih forumov, družbenih omrežij, itd. qaaw {npr. mreža StackExchange; gledal sem posebej za dejavne raziskovalce, ... (active researchers, academics and students) v fiziki}. --xJaM (pogovor) 12:28, 29. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Čivkanje je omejeno na SMS format, torej 160 znakov, tako da epske pesnitve tu odpadejo. Bolj je namenjeno res kratkim novičkam tipa "okroglo število člankov" in objavljanju povezav na zanimive strani tukaj. Torej ko boš napisal obljubljeni esej o začetku slovenske wikipedije (wink, wink, nudge, nudge :P), bomo objavili povezavo do njega. — YerpoHa?13:20, 29. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Potem pa tako. Kaj pa praviš na #SLWiki? Slo je malo 'ofucano', čeprav to tričrkovno kratico tudi res največkrat rabimo, je pa ta wikipedija dejansko v slovenskem jeziku, ki ima kodo SL; ne samo slovenska. Kratka predstavitev tega 'eseja' je sicer bila ob 10. letnici sl wp februarja v Kiberpipi, kar pmsm največ zaleže - treba pa je, ja, spravit na papir. Kot pa že rečeno zgoraj, bi raje spravil prek TeX v PDP, kot pa v imenski prostor 'wikipedija'. Saj veš kaj sta govorila Olivier in Hoffman v Schlesingerjevem Maratoncu... --xJaM (pogovor) 21:20, 1. september 2012 (CEST)[odgovori]
Wikimedia Foundation (WMF) bi rada pomagala svojim lokalnim projektom (Wikipedija, Wikivir, Wiki Loves Monuments, in kar je še takega), med njimi slovenskim, z denarjem za izvedbo projektov. Letos sta Slovenijo obiskala najprej Bence Damokos in Ting Chen, avgusta pa še Miloš Rančić. Rdeča nit pogovorov je bila morebitna ustanovitev podružnice WMF v Sloveniji, ob poudarku, da za črpanje "ameriških sredstev" te ne rabimo takoj. Če imamo kakšno zamisel, za katero bi rabili denar, ga tam lahko dobimo, ob pogoju, da bo nekdo potem nadzoroval izvajanje obljubljenega.
Kot prvi pilotni projekt, katerega cilj je preveriti, kako sploh lahko sodelujemo in ali imamo kakšne težave, nam je prišlo na misel tole:
Lahko bi poskenirali kakšno knjigo za Wikivir, denimo "Pravna zgodovina slovenskega ozemlja" (Metod Dolenc, 1935, 560 strani brez slik) + še kakšno knjigo, recimo skupaj 1000 strani.
Wikimedija Srbije nam bi zagotovila 1500 USD, od tega 500 USD za nakup skenerja in 1000 USD za ostale stroške, kamor spada tudi honorar tistemu, ki bi to skeniral (v Srbiji podružnica obstaja že 6 let, odločitev za pomoč slovenski wikipediji je po obisku Miloša sprejel tudi upravni odbor - glej to stran, spodaj - za kar se jim zahvaljujem).
Zelo zaželeno bi bilo, da bi ta naša oseba (operativec) imela željo nadaljevati (večinoma honorarno) delo v morebitnem novem društvu. Ni nujno, da že zdaj zelo aktivno sodeluje v wiki-*, je pa nujno, da ima pozitiven odnos do širjenja prostih vsebin.
Poleg njega rabimo še projektnega vodjo, ki bo dodeljeval delo, nadziral porabo sredstev in ocenil vmesne in končni rezultat, ter napisal kratko poročilo, da je projekt uspešno končan (če bo).
Sam žal nimam časa, da bi bil karkoli od tega. Za mesto projektnega vodje mi najprej na misel pride Yerpo. Ima kdo kakšno mnenje, predvsem seveda Jernej? Se vam tako sodelovanje zdi dobra ideja? --romanm (pogovor) 22:36, 29. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Se zahvaljujem za zaupanje, ampak počasi tudi meni situacija ne bo dopuščala veliko dodatnega angažiranja (bliža se konec študija), poleg tega menedžerska vloga ni pisana na mojo kožo. Takole na hitro bi si bolj predstavljal Pinky ali Eleassarja kot vodjo projekta, sem pa pripravljen pomagat komurkoli, ki bo to prevzel. Sicer pa se pridružujem zahvali srbskim kolegom; po mojem bo tak način kar pripraven da speljemo tudi kakšen bolj kompleksen projekt (podobno kot WLM, kjer bodo pomagali Avstrijci), ki je lahko dobra reklama za v bodoče. — YerpoHa?19:46, 30. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Jaz bi se odrekla tej odgovornosti, mogoče Eleassar ali pa bi si mogoče kdo drug želel te časti? Mislim, da ta projekt ni prezahteven in bi ga lahko speljali. Si kdo želi doma imeti skener (ki bi ga občasno uporabljal za Wikipedijo)? --Pinky sl (pogovor) 07:09, 31. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Za skeniranje in nadaljnje takšne zadeve je kandidat Jure Repinc, do zdaj sicer bolj dejaven v Lugosu. Sem ga vprašal in bi se strinjal, glede na to, da je računalničar, je zelo primeren, če bo naprej še kaj bolj kompliciranega okoli rezanja in pretvorbe v različne formate. Kar se projektnega vodje tiče: v nasprotju s splošno sprejetim mnenjem to ni protokolarna (častna) funkcija, treba je nekaj v resnici naredit, čeprav je dela dosti manj kot za operativca. Torej Eleassar, kaj praviš? --romanm (pogovor) 08:30, 31. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Jaz imam na backlogu vsaj dva projekta: upokojenci in Wikipedija ter turistična društva in Wikipedija. Oba imata morebiti večji multiplikativni učinek kot skeniranje knjig, in oba imata en majčkeno težav s financiranjem. Mam pa nekaj izkušenj z upravljanjem, promocijo, ... lp --ModriDirkac (pogovor) 10:16, 31. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Bistveno za vsak projekt je, da ima merljive rezultate. Ali je knjiga kakovostno skenirana ali ne, in kje smo trenutno s skeniranjem, znamo oceniti vsi, "multiplikativne učinke" promocije Wikipedije pa lahko ocenimo samo posredno. Predlagam, da za začetek ostanemo pri preprostih projektih, ki jih popolnoma obvladujemo - sploh zato, ker bo WMF za prvi vzorčni projekt verjetno še posebej gledala, kako sodelujemo z njimi. S tem nočem reči, da ne bi bil kak drugačen projekt celo koristnejši, hočem samo reči, da preproste projekte obvladujemo v nulo, in da je predlagani projekt PMSM zato primeren za začetek sodelovanja z WMF. --romanm (pogovor) 11:08, 31. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Hvala za zaupanje, vendar se do konca študija rajši ne angažiram, kot da stvari pustim na pol dokončane. Konec meseca me čaka še izpit iz kirurgije, tako da bom moral omejiti svojo aktivnost na Wikipediji na minimum. --Eleassarpogovor11:35, 31. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
merljivi rezultati, ki se jih upam izpolniti, so npr. število novih urejevalcev, število novih člankov, naloženih slik, odstranjenih škrbin oz. najbolj želenih člankov,... to so lahko vse zelo merljivi rezultati. Mogoče bi se morali uskladiti glede številk, ampak bi šlo. --ModriDirkac (pogovor) 12:54, 31. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Imejmo v vidu, če bodo slovenski wikipedisti nekoč imeli svojo podružnico, da bomo nekako vrnili to lepo uslugo srbskim wikipedistom. Glede teme projekta bi mogoče še izbrali kakšne predloge in nato dali na glasovanje, kaj naj se res potem izvede. En predlog je verjetno premalo. Predloga ModregaDirkaca sta tudi zanimiva. Ali lahko kdo tudi pregleda podobne začetne projekte, da smo pripravljeni na/pred WMF? --xJaM (pogovor) 11:52, 31. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Prehitevaš. Imamo odobrena sredstva za konkretno ta projekt, dajmo najprej to izvest. Bi bil ti mogoče pripravljen prevzet vlogo koordinatorja? — YerpoHa?11:54, 31. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Ja, imaš prav. Tako je naneslo, da je prišel ven takšen projekt. Mislil sem predlagat pomoč pri srečanjih slovenskih wikipedistov, ki jih ne obvladamo ravno v nulo. Z moje strani za koordinacijo sicer ni problema, vendar tudi jaz enako kot ti, nisem ravno menedžerska oseba, in je pmsm bolje, da energijo usmerjam drugam. Pa tudi Miloš je v pogovoru predlagal še naj se angažirajo tudi mlajši uporabniki wp. --xJaM (pogovor) 11:59, 31. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Kar se mlajših tiče (drugič): Jaz sem pripravljen sodelovati pri kakšnem projektu, vendar si zaradi šole raje ne bi nakopal preveč obveznosti, ker ne vem koliko bom prisoten na Wikipediji. Lp, --Xyxyx - Miha20:31, 1. september 2012 (CEST)[odgovori]
Da razjasnim jednu stvar: Osoba koju je Roman naveo kao "projektnog vođu", ne bi imala previše posla. Ta osoba bi trebalo da bude neko od poverenja zajednice, ko bi bio, u stvari, budući predsedavajući Vikimedije Slovenije. Dakle, neko ko bi se u svoje slobodno vreme angažovao za rad u organizaciji jedno 4-5 sati sedmično. To realno može biti svako, pošto to nisu velike obaveze. (Može uz studiranje, može uz posao. Roman bi bio tu jako dobar, ali se on bavi mnogo više životno bitnijim stvarima u Eko krogu.) Ideja i jeste da glavni teret organizacije padne na osobu koja bi bila operativac. --millosh (pogovor (sr:)) 22:43, 1. september 2012 (CEST)[odgovori]
"Projektni vođa" bi trebalo da se pozabavi organizovanjem ljudi zainteresovanih da se bave WM SI. Uzmimo, da zove ljude da se vide jednom mesečno. Da pogura stvari oko organizovanja osnivačke skupštine udruženja i sl. To nije veliki organizacioni rad i ne treba da vas to plaši. --millosh (pogovor (sr:)) 22:43, 1. september 2012 (CEST)[odgovori]
Za organizacijo bi bilo PMM dobro (ne pa 100 % nujno), da je kdo od veteranov, ki razume smoter in način Wikimedije. Archangel? Žiga? Drugi? — YerpoHa?09:27, 2. september 2012 (CEST)[odgovori]
Heh, tule je na mestu vprašanje, če mi življenje vzame veliko časa :) Res ne bo šlo, tempo, kot ga imam trenutno na wiki-ju, bo verjetno še dolgo konstanten. Lahko pa izdelamo potencialni profil uporabnika, ki bi to lahko dobro počel: a/ je študent s širokim področjem zanimanj b/ (še) nima službe, je pa knjižni molj - pri čemer je za oba primera pomembna lastnost vztrajnost in predanost tovrstnemu delu (aka altruizem?). Btw., a so na kakšnem wikiju že skicirali psihološki profil povprečnega uporabnika? Lp., Žiga✉09:50, 2. september 2012 (CEST)[odgovori]
To je seveda zelo zelo predrago in moram reči, da so nekatere (predvsem javne) ustanove pri trženju skeniranja tako zapretiravale, da se čudim, da kdo sploh še skenira večje količine tam, npr. v NUK-u stane 0,50 €/stran, če ne več. In to v današnjih časih, ko lahko rukneš pok papirja v feeder vsakega kopirca in ti avtomatično poskenira zadevo v nekaj minutah. Bah! Z resnimi kopirnicami se je mogoče zmeniti za mnogo manj. Če pa ima kdo malo večji kopirni stroj na voljo, lahko to naredi zastonj (pri čemer seveda ni porabljenega nič črnila). PMM sta glavna pri vsem tem volja in namen, potem so finance brezpredmetne. Tako wp. deluje in na ta način so nastali tisoči odličnih člankov, pa tudi slik, itd. Lahko bi rekli, da se je v zadnjem desetletju ustvarila klima wiki-ideologije, eterična sila, ki pa se lahko z otipljivo institucionalnizacijo (in birokratskimi pritiklinami) sprevrže v precej manj prožen projekt. Žiga✉22:20, 3. september 2012 (CEST)[odgovori]
Ok, če bi OCR štel v ceno je tako, kot če bi štel PhotoShop v "ceno" fotograije, ki jo dajem na Zbirko. Programska oprema pač, ki pa se ne znuca, če z njo bolj pogosto delaš. Razen, če privzamemo, da je treba programsko opremo kupiti. Ampak potem bi lahko začel že kar pri vrednotenju nakupa svojega računalnika. Žiga✉08:39, 4. september 2012 (CEST)[odgovori]
Ti ne, fotograf ti bo pa brez izjeme računal obdelavo če boš naročil fotografiranje. Pa če bo delal v Photoshopu ali v zastonjskem Gimpu. — YerpoHa?08:56, 4. september 2012 (CEST)[odgovori]
Saj o tem govorim. V wikipedijo je vloženega toliko dela, da je projekt v denarju praktično neizmerljiv. Recimo, da bi si uro urejanja računal toliko kot kaka snažilka - in nabralo bi se noro veliko! Zdaj pa bomo preklopili na povsem neprimerljivo tržno sprdačino, ki v ceno vključuje amortizacijo programske opreme. Tu se je treba zavedati dvojnih meril: imeli bomo prispevke, ki stanejo in prispevke, ki bodo (še vedno) narejeni zastonj. To razlikovanje v ceni pa ne predstavlja nujno tudi razlikovanja v kvaliteti. Žiga✉10:10, 4. september 2012 (CEST)[odgovori]
To je bolj tema za debato ob kozarcu hladnega, ampak se zelo strinjam, da je treba paziti pri denarju, da se ne bodo/-mo prostovoljni sodelavci spuntali, in plačevati samo stvari, ki jih od prostovoljcev ne moreš pričakovati. Dober skener za knjige (oprema) je že ena taka stvar, honorarno delo "operativca" pa malo manj. Najbrž je hotel Domen s svojim sporočilom opozorit na to, koliko je razlika med ceno opreme in odobrenimi sredstvi (=honorar za "operativca", domnevam) primerljiva s tržno ceno storitve skeniranja, kar tudi mene zanima. Mogoče bi veljalo vprašat tudi Mirana, ki organizira študentsko delo na Wikiviru, kaj misli o tem na splošno.
Ne glede na zgornje pa nam že zmanjkuje potencialnih kandidatov za koordinatorja projekta. Matjaž bi bil tudi dobra izbira, samo prej ga nisem omenil ker je zadnje čase malo manj aktiven. Torej, Matjaž? Če ne Matjaž, Domen? — YerpoHa?10:52, 4. september 2012 (CEST)[odgovori]
Moje izkušnje s skeniranjem v fotokopirnici (v Zagorju) so približno v rangu cene NUK. Poleg skeniranja za Wikivir rabimo še oceeranje in postavitev v Wikivir. To z NUK je vsekakor za razmislit, a opozarjam na njihove pogoje, ki privzeto pravijo:
»Naročilo, podano s strani uporabnika, predstavlja za NUK ponudbo za sklenitev pogodbe. /.../ Če ni določeno drugače, ima uporabnik pravico uporabljati prejete produkte za svoje osebne namene z uporabo lastne strojne opreme. Vsaka druga uporaba je predmet ločenega sporazuma v pisni obliki. Uporabnik sme uporabljati produkte glede na določila pričujočih Splošnih določb in pogojev in jih ne sme posredovati tretjim osebam, tako proti plačilu/za nadomestilo, kakor brezplačno.«
S pogodbo se torej odpoveš pravici, ki ti jo daje dejstvo, da je dokument v javni lasti, in se obvežeš, da ga ne boš objavil v Wikiviru. Razen, če se kdo z NUK za wiki-projekte zmeni drugače - ali tam zadaj vidim roko projektnega vodje? --romanm (pogovor) 20:41, 4. september 2012 (CEST)[odgovori]
Kooperacija z nukom bi bila po moje odlična rešitev. Oni obvladajo tehnologijo, denarja jim pa pmm manjka. Se pa je treba zmenit za objavo na dlib in wikiviru in ustrezne licence. Tudi Miran Hladnik bi bil verjetno vesel denarne podpore, ki si jo utečen in ploden projekt tudi zasluži. Oboje je pmm boljša rešitev kot na novo izumljati toplo vodo. --IP 213 (pogovor) 22:05, 4. september 2012 (CEST)[odgovori]
Seveda, če NUK v neki španjoviji za višje cilje in hkrati za dLib naredi zastonj. V nasprotnem primeru ne razumem te kalkulacije, lahko pa povem svojo letošnje izkušnjo. Imel sem kakih 1000 strani raznih papirjev za poskenirat (za osebni arhiv), in sem šel najprej v NUK, ko imajo spodaj tako lepo kopirnico. Me je na rit vrglo, ko je oni kopirmajster povedal, koliko me bo koštalo. Potem sem za pribl. 10-krat ceneje vse skupaj dobil v lokalni kopirnici. Ko sem imel pdf fajle, sem jih v tekst prekonvertiral s programom ABBYY in moram reči, da je končen izdelek ravno toliko kvaliteten, kot bi bil, če bi zanj plačal 10-kratno ceno. Mi je pa žal, da nisem naredil posla z Nukom, ker bi potem med skeniranjem lahko v atriju pil kavico. ? Žiga✉22:39, 4. september 2012 (CEST)[odgovori]
Cenovnih primerjav nisem poznal, ampak tudi če je cena v NUK boljša višja, se mi ideja o sodelovanju ne zdi slaba. Zakaj? Če je ideja, da bi denar porabili za skeniranje knjig, potem je NUK verjetno edina ustanova pri nas, ki ima opremo in znanje, da to naredi. Skeniranje knjig namreč ni enako skeniranju kupa papirje - razen če knjigo lahko razrežeš in s tem uničiš. Zato mislim, da je razmerje med ceno in učinkom v nuku vseeno najboljše. Ker če se sami lotimo projekta, bomo večji del denarja porabili za zagonske stroške, recimo nakup opreme, ki bo v nekaj letih izrabljena ali zastarela. Zato je denar po moje bolje porabiti za vsebino.
Seveda pa ni nujno, da skeniramo knjigo, ki jo je predlagal roman. Alternativ je mnogo, meni je zelo ljuba podpora Hladnikovem projektu, če so seveda potrebuje. Tudi tam že imamo utečen projekt, tako da bo šel denar predvsem za vsebino in ne za zagonske stroške.
Ustanavljanju društva ipd. pa nisem naklonjen, ker je to po moje mrtvorojeno dete. Ni nas dovolj in interesa za organizacijske posle je premalo. Društvo pa požre precej časa za papirje (registracija, poročila, občni zbori, bančni račun ...) Poleg tega jaz gotovo ne bom sodeloval, ker želim ohraniti svojo pravo identiteto ločeno od wikipedijske. Po moje nisem edini. --IP 213 (pogovor) 11:32, 7. september 2012 (CEST)[odgovori]
Imaš prav. Bilo pa bi super, če bi bil tudi NUK interesent za kako tovrstno skeniranje in bi potem lahko stroške delili ali pa se morda kar priklopili na kak njihov dLib projekt :) ... in tudi glede društev: obstaja točka, kjer postane ukvarjanje s tuzemskimi opravki kontraproduktivno. Če se ukvarjamo z nabiranjem jagodičevja in lovljenjem rib za to, da ne bi bili lačni, bomo težko v istem času še skomponirali simfonijo. Lahko bi rekli, da merodajni wikipedijski prispevki izražajo presežek neke družbe. Večinoma nastanejo takrat, ko so vse za življenje "pomembnejše" naloge opravljene. In pri tem je najmanj važno, ali smo včlanjeni v društvo in imamo svoje osebne podatke javno razobešene na tabli. Še večja preizkušnja pa je, ko hobi postane obveznost. Žiga✉12:50, 7. september 2012 (CEST)[odgovori]
Ad NUK: seveda bi bilo krasno, če bi se z nukovci dalo zmeniti za pametno ceno. Pmm to niti ni tako nemogoče, ker je cena, ki jo navaja Domen, za zunanje, "komercialne" uporabnike. Seveda bi bilo potrebno urediti tudi licenco, saj ima kot pravi Roman nuk zelo omejujočo.
Ad društvo: da ne bo nesporazumov: društvo bi lahko bilo koristno in nimam nič proti, če ga zainteresirani spravijo skupaj. Se mi pa glede na dosedanje nekajletne izkušnje zdi ideja nerealistična. --IP 213 (pogovor) 20:28, 7. september 2012 (CEST)[odgovori]
Vidim da vam je rasprava malo zastala, pa da dam razlog zašto bi trebalo da je nastavite (i zaključite pozitivno :) ): Time što biste napravili svoju organizaciju (a ovo su prvi koraci), imali bismo prilike da se viđamo znatno češće, a ne jednom u nekoliko godina. Isto tako, sredstva koja vam je WM RS odobrila imaju, pre svega, svrhu da napravite organizacione osnove. --millosh (pogovor (sr:)) 00:52, 7. september 2012 (CEST)[odgovori]
Hoćete li vi da kupite skener i sami skenirate ili ćete skenirati knjigu negde komercijalno (kako vidim, jeftinije), a ostatak novca upotrebiti za druge organizacione poslove, to je na vama. Mislim da je jako važno da ustanovite ko će vam biti taj operativac i da njemu zajednički dodelite zadatke. --millosh (pogovor (sr:)) 00:52, 7. september 2012 (CEST)[odgovori]
Takođe, Asaf Bartov, osoba zadužena za razvoj projekata u WMF, je zainteresovan da s vama razgovara o vašim idejama za projekte. Kad budete hteli, mogu vas ja povezati (iako je dovoljno i da mu vi sami pošaljete mejl ili ga kontaktirate preko njegove strane za razgovor). --millosh (pogovor (sr:)) 00:52, 7. september 2012 (CEST)[odgovori]
Organizacija viđenja nije neki big deal. Uzmimo, neko od vas dvojice bi mogao da zakaže sastanak npr. za vikend 22-23. u Kiber pipi u Ljubljani, tako što napravi novi topic dole. To je desetak dana i sasvim dovoljno da najveći broj ljudi bude blagovremeno obavešten. Treba vam dnevni red. Imate par bitnih tačaka: (1) izbor operativca; (2) izbor projektnog vođe; (3) predlog za datum osnivačke skupštine udruženja; (4) predlog za to kako ćete tačno potrošiti novac koji vam je WM RS namenila. Onda treba da imate nekog ko će voditi zapisnik. Ta osoba će zapisnik objaviti na Vikipediji. Pa onda ovde još raspravljate i onda glasate. --millosh (pogovor (sr:)) 07:10, 12. september 2012 (CEST)[odgovori]
Oprosti Miloš, nisi ti kriv, mi smo grozno leseni pri organizaciji. Torej, ostali, če rečemo da se dobimo naslednjo soboto (22. september) v Ljubljani, bo kdo sploh prišel? To lahko organiziram. — YerpoHa?19:04, 12. september 2012 (CEST)[odgovori]
prosim, če mi lahko pomagate in sicer kako naj popravim obstoječo predstavitveno stran podjetja? Pri vsakem popravku me zavrne, ker naj bi bila vsebina promocijska. Kako narediti opis, da ne bo promocijski?
Ne zavrne te samo, ampak te drugi uredniki (med njimi jaz). Stran Merkur (podjetje) ni "predstavitvena stran" podjetja, ampak enciklopedičen članek. Wikipedija je namreč enciklopedija in niti ni, niti ne želi postati podaljšek spletne strani Merkurja, od koder je bil skopiran tisti tekst. Kako napisati nepristranski opis je bolj kompleksno vprašanje (pomagalo bi recimo odpret kakšno enciklopedijo in pogledat tam), ampak kadar obstaja konflikt interesov, tak opis praviloma ne more nastati. Zato smo sprejeli dogovor, da urejanje v konfliktu interesov tukaj ni dobrodošlo. Kaj storiti jasno piše na strani Wikipedija:Konflikt interesov, do katere sem mimogrede dal povezavo v obvestilu na Uporabniški pogovor:Spletnicenter. — YerpoHa?13:46, 31. avgust 2012 (CEST)[odgovori]
Pri dotičnem seznamu je problem ta, da ni klasičen, t.j. da ima tudi besedilo za razlago in je s tem na pol članek. Dodatnega besedila pa se ne da skopirati v kategorijo, ker se generira avtomatsko preko gesel, ki vsebujejo indeks za kt. Tako da v taki obliki transformacija v kt. ni najboljša ideja. Drugo pa je, če se odrečemo besedilu, ki razlaga okoliščine nagrajevanja. Žiga✉09:02, 1. september 2012 (CEST)[odgovori]
Request for Comment: Legal Fees Assistance Programuredi
I apologize for addressing you in English. I would be grateful if you could translate this message into your language.
The Wikimedia Foundation is conducting a request for comment on a proposed program that could provide legal assistance to users in specific support roles who are named in a legal complaint as a defendant because of those roles. We wanted to be sure that your community was aware of this discussion and would have a chance to participate in that discussion.
If this page is not the best place to publicize this request for comment, please help spread the word to those who may be interested in participating. (If you'd like to help translating the "request for comment", program policy or other pages into your language and don't know how the translation system works, please come by my user talk page at m:User talk:Mdennis (WMF). I'll be happy to assist or to connect you with a volunteer who can assist.)
Na slovenski Wikipediji bi radi ustvarili članek o našem kulturnem društvu. V članku bi predstavili namen in nastanek društva ter zgodovinski opis projektov (gre izključno za neprofitne gledališke igre). Ob prebiranju pogojev uporabe se nam zastavlja vprašanje, ali tovrstne članke Wikipedija razume kot samopromocijo in torej niso dovoljeni. V članku ne nameravamo ničesar reklamirati, poleg glavnih informacij bi dodali bi le povezavo na našo obstoječo spletno stran. Naša izključna želja je, da si lahko slovenski uporabniki spleta tudi na slovenski Wikipediji preberejo ključne informacije o našem kulturnem društvu.
Poleg tega nas še zanima, če lahko pri sestavljanju članka uporabimo povzetke že obstoječih opisov z naše internetne strani (gre za avtorske opise istega avtorja, se pravi našega kulturnega društva, ki jih imam kot administrator pripravljene v svojem arhivu wordovih dokumentov).
Wikidata is getting close to a first roll-outuredi
(Apologies if this message isn't in your language.)
As some of you might already have heard Wikimedia Deutschland is working on a new Wikimedia project. It is called m:Wikidata. The goal of Wikidata is to become a central data repository for the Wikipedias, its sister projects and the world. In the future it will hold data like the number of inhabitants of a country, the date of birth of a famous person or the length of a river. These can then be used in all Wikimedia projects and outside of them.
The project is divided into three phases and "we are getting close to roll-out the first phase". The phases are:
language links in the Wikipedias (making it possible to store the links between the language editions of an article just once in Wikidata instead of in each linked article)
infoboxes (making it possible to store the data that is currently in infoboxes in one central place and share the data)
lists (making it possible to create lists and similar things based on queries to Wikidata so they update automatically when new data is added or modified)
It'd be great if you could join us, test the demo version, provide feedback and take part in the development of Wikidata. You can find all the relevant information including an FAQ and sign-up links for our on-wiki newsletter on the Wikidata page on Meta.
For further discussions please use this talk page (if you are uncomfortable writing in English you can also write in your native language there) or point me to the place where your discussion is happening so I can answer there.
Ravno se prijavljam. Miloš pravi, da lahko financirajo udeležbo za dva, tako da lahko gre še nekdo brez lastnih stroškov. Deadline za prijavo je sicer že mimo, ampak možnost je še odprta (je pa treba pohitet da rezervirajo prenočišče). — YerpoHa?12:27, 20. september 2012 (CEST)[odgovori]
Drži, tudi jaz sem zainteresiran, a sem odlašal z uradno prijavo, ker nisem vedel, ali mi bo zneslo s časom. Če torej ni drugega kandidata, se z veseljem pridružim Yerpu. Organizatorji so napisali, da želijo, da na srečanje prideta predstavnika celotne skupnosti, zato dajte ostali uporabniki izrazit svojo podporo oziroma nepodporo. M♦Zaplotnikprispevki15:00, 20. september 2012 (CEST)[odgovori]
Ave vsem še od mene. Današnji dopoldanski sessioni so bili koristni in konstruktivni, upamo da bo uspelo vzdrževati tak nivo do konca srečanja. Kogar zanima, lahko spremlja nastajanje zapisnika v živo na namenskem etherpadu. — YerpoHa?13:28, 13. oktober 2012 (CEST)[odgovori]
Je, samo računalnikov manj vešči uporabniki jo očitno težje najdejo. Mogoče bi bilo treba spisat kakšno navodilo. Nekje sem videl celo filmček postopka, pa se ne spomnim kje. — YerpoHa?22:33, 1. oktober 2012 (CEST)[odgovori]
S svojim marionetnim računom sem preizkusila vse možne nastavitve, da bi ljudem razložila, kaj morajo poklikati. Vendar te funkcije noče pokazati. Ne vem, morda je finta v številu urejanj?--Irenica (pogovor) 22:46, 1. oktober 2012 (CEST)[odgovori]
Ja, za prestavljanje strani je potrebno biti v skupini avtomatsko potrjenih uporabnikov (po parih dneh in urejanjih sistem, kot namiguje ime, uporabniku samodejno dodeli pravice za to skupino). lp, --Miha (pogovor) 00:53, 2. oktober 2012 (CEST)[odgovori]
Z drugimi besedami, po 10 dneh od registracije (9. oktobra) bo ta tvoj novi uporabniški račun imel enake pravice prestavljanja strani kot tvoj osnovni. Glede na to, da sta Stebunik in Bojan2005 z nami že dlje časa, jima lahko razlagaš kar na osnovi možnosti, ki jih imaš kot Uporabnik:Irena Plahuta. Druga možnost je, da napišeš navodilo na Pomoč:Prestavljanje strani in ju (ter vsakega nadaljnjega) usmeriš kar tja. — YerpoHa?08:26, 2. oktober 2012 (CEST)[odgovori]
Opazil sem. da ni prave doslednosti v razlikovanju med kraljevino in kraljestvom, saj imamo npr Aragonsko kraljestvo, Jeruzalemsko kraljestvo, Noriško kraljestvo, Rimsko kraljestvo (prestavljeno iz Kraljevina), po drugi strani pa imamo članke Kraljevina Sardinija, Kraljevina Italija (na razločitveni strani večkrat Kraljestvo), Kraljevina Jugoslavija, pa tudi več člankov, ko je kraljevina izpuščena v naslovu, a obstoji v besedilu, npr Španija, Danska, Poljska. – Sprašujem se, kaj je pravilno. SSSK ni v veliko pomoč: kraljevina naj bi bila država ali državna ureditev, v kateri vlada kralj, kraljestvo pa država, ki ji vlada kralj. Prav tako nas lahko zapelje v dvom ustaljena raba besede, saj nekako "ne zveni prav" npr Kraljestvo Jugoslavija ali Združena kraljevina Velike Britanije, pa vendar ne moremo razsojati po občutku.
Nekje (pa se žal ne morem spomniti kje) sem bral, da kraljestvo pomeni prostor, kraljevina pa način vlade. V tem primeru bi morali dobro pregledati večino člankov te vrste, saj bi bila razna prestavljanja brez pomena. Prav tako, če sta besedi sopomenki. Prosim za mnenje, saj bi po mojem šlo samo za poenotenje gesel. --Radek (pogovor) 10:18, 2. oktober 2012 (CEST)[odgovori]
Samo danes sta tu naokoli dve nadaljevanji sage o avtopromotorjih, ki skopirajo iz gradiv za javnost tekst o sebi ali svoji organizaciji in potem užaljeno razpredajo, kako so hoteli "samo predstaviti", ne oglaševati (kot da je med tema dvema pojmoma kakšna pomembna razlika kadar ima človek neposredno korist). Po možnosti polno floskul in tudi sicer zelo očitno daleč od enciklopedičnega sloga. Počasi se začenjam spraševati, a jaz pretiravam s križarskim pohodom proti KOI, ali se ljudem res ne da nič dopovedat. Mogoče vsaj kakšno mnenje za usmeritev, če se že ponavadi samo jaz ukvarjam s takimi? — YerpoHa?21:34, 10. oktober 2012 (CEST)[odgovori]
People are stupid, al kako že. Kakorkoli, verjetno imajo zamegljen razum zaradi emocionalnih blokad, zato preprosto samo pojasni bistvene stvari, za ostale nebuloze pa velja rek "čez eno uho noter, čez drugo ven".--Archangel22:19, 10. oktober 2012 (CEST)[odgovori]
, ko kakšno stran urejam ... --Pinky 21:29, 29. januar 2012 (CET)
Za brisanje --Andrejj 15:24, 1. februar 2012 (CET)
— M♦Zaplotnik 
Proti birokracija & možni zapleti s financami; predlog je da se sestajamo pribl. 4x letno na ustaljenem kraju
--romanm (pogovor) 08:10, 25. februar 2012 (CET)
— Yerpo Ha? 19:21, 26. februar 2012 (CET)
s hvaljenjem je takole: če kdo zase reče, da je najboljši, se mu vsi posmehujejo. Če pa reče: "mi smo najboljši", potem je vse v redu, sledijo ovacije in pritrkavanje. Lačni Franc je enkrat zapel "Kaj bi mi brez nas"... vsetanarboljše vsem. Ziga 19:46, 26. februar 2012 (CET)
. Zdaj čaka še na uvoz podatkov iz inkubatorja. — Yerpo Ha? 07:53, 31. marec 2012 (CEST)
Komentar: posebnost naše šprahe je, da ti ob dvojnih nikalnicah nič več ni jasno :) Žiga ✉ 07:50, 31. marec 2012 (CEST)
20:50, 30. marec 2012 (CEST)
17:48, 3. april 2012 (CEST)
17:49, 17. maj 2012 (CEST)
16:21, 2. junij 2012 (CEST)
Komentar: Rešitev z zvezdico je sicer po pomenu prijaznejša, vendar imam za njeno uvedbo pomisleke. V seznamih se namreč pogosto mešajo žive in že preminule osebe. Čudno bi izpadlo, če bi živeče v seznamih navajali v stilu Ime Priimek (* 1930), pokojnih pa ne. Pri pokojnih je standardni zapis v stilu Ime Priimek (1930 - 2010), čeprav je po pravopisu, kot je zgoraj že opozorila Irena, edini pravilen zapis z daljšo črtico in brez presledkov, torej Ime Priimek (1930–2010) – stični pomišljaj nadomešča predloga od-do; ni mi znano, da bi se kje v tiskani literaturi v seznamih ali besedilu uporabljajo * in †, tako kot na wikiju sta tudi v tiskani literaturi zvezdica in križec rezervirana samo za uvodno bio vrstico. Zato sem v seznamih raje za uporabo Ime Priimek (1930–). M♦Zaplotnik 
ZDA, 1950–1987) <- i-ta varianta z zastavico in navedbo države.
1950–1987) <- i+1-ta varianta z zastavico in navedbo države, brez vejice.
![[18]](https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Slavko_Osterc.jpg){kind=link}
![[25]](http://img95.imageshack.us/img95/5696/neboticnikad7.jpg){kind=link}
