Wikipedija:Izbrani članki/Arhiv 2025

Arhivi po letih


Orodja za izbrane članke:

Arhiv

uredi
 
Častniki Šifrirnega urada. Od leve: Jakub Plezia, Jerzy Suryn, Masataka Jamavaki, Paweł Misiurewicz, Franciszek Pokorny, Maksymilian Ciężki. Pred letom 1928.

Šifrirni urad je bila medvojna enota 2. oddelka poljskega generalštaba, zadolžena za elektronsko obveščevalno dejavnost ter kriptografijo in kriptoanalizo. Predhodnik agencije, ki je kasneje postal Šifrirni urad, je bil ustanovljen maja 1919 med poljsko-sovjetsko vojno in je igral ključno vlogo pri zagotavljanju preživetja in zmage Poljske v tej vojni. Sredi leta 1931 je bil z združitvijo že obstoječih agencij ustanovljen Šifrirni urad. Decembra 1932 je urad začel razbijati šifre nemške šifrirne naprave Enigma. V naslednjih sedmih letih so poljski kriptologi premagali vse večjo strukturno in operativno zapletenost Enigme, opremljene z stikalno ploščo. Urad je razbil tudi sovjetsko kriptografijo.

Pet tednov pred izbruhom druge svetovne vojne, 25. in 26. julija 1939, je poljski Šifrirni urad v Varšavi razkril svoje tehnike in opremo za dešifriranje Enigme predstavnikom francoske in britanske vojaške obveščevalne službe, ki do takrat niso dosegli vidnejšega napredka proti Enigmi. Ta poljski prenos obveščevalnih podatkov in tehnologije je zaveznikom dal prednost brez primere pri njihovi zmagi v drugi svetovni vojni.


 
Pečat Arnulfa Koroškega (ok. 896)

Arnulf Koroški (ok. 850–899) iz plemiške družine Karolingov je bil od leta 887 kralj Vzhodnofrankovskega kraljestva in od 896 do 899 cesar Svetega rimskega cesarstva.

Arnulfov predhodnik Karel Debeli je za kratek čas pod svojo oblastjo združil vsa tri frankovska kraljestva v državo iz časa Karla Velikega. Karel Debeli je bil nesposoben vladar in Arnulf ga je s pomočjo Bavarcev, Frankov, Sasov, Turingijcev in Alemanov strmoglavil ter sam prevzel kraljevanje. Arnulf je svojo oblast omejil na Vzhodno Frankovsko svojega starega očeta Ludvika Nemškega, medtem ko so v preostalih delih frankovskega cesarstva kot kralji vladali njemu podrejeni veljaki. Do leta 888 je Arnulfu uspelo utrditi svojo oblast nad Loreno in cesarsko Italijo. Z zmago pri Dijlu pri Louvainu leta 891 so se vpadi Normanov v Vzhodno Frankovsko končali. Stabilnost v državi je spodbudila vzpon Otonov, ki so nekaj desetletij kasneje postali cesarska rodbina. Arnulfov pakt z Madžari, ki so v 10. stoletju postali največja grožnja vzhodnofrankovskemu imperiju, je zasenčil Arnulfovo pozitivno podobo pri potomcih. Arnulf je bil leta 896 v Rimu okronan za cesarja Svetega rimskega cesarstva. V njegovem času je Regensburg dosegel svoj vrh kot središče moči v Vzhodni Frankovski.


 
Raznolikost rastlin

Rastline so eno izmed kraljestev živih bitij in spadajo med evkarionte. Za rastline je značilno, da pridobivajo energijo za rast in delovanje organizma iz sončne svetlobe s pomočjo procesa fotosinteze, ki poteka v kloroplastih, poleg tega imajo njihove celice celične stene, grajene iz celuloze. Izjema so zajedavske rastline, ki so izgubile gene za klorofil in fotosintezo ter pridobivajo energijo iz drugih rastlin ali gliv. Večina rastlin je mnogoceličnih, razen nekaterih zelenih alg.

Opisanih je približno 380.000 vrst rastlin, od tega jih večina, približno 260.000, tvori semena. Rastline so lahko zelo majhne, sestavljene iz ene same celice ali zelo velike kot najvišja drevesa. Zelene rastline proizvedejo velik del kisika, ki ga dihamo; sladkorji, ki jih ustvarijo, so vir energije za večino ekosistemov. Številni drugi organizmi, vključno z živalmi, se prehranjujejo neposredno z rastlinami ali pa so odvisne od organizmov, ki so odvisni od rastlinske hrane.

Žita, sadje in zelenjava so osnovna človeška hrana, ki jo ljudje pridelujejo že tisočletja. Ljudje uporabljajo rastline tudi za številne druge namene, kot so gradbeni material, okraševanje, pisalne pripomočke in v veliki meri za zdravila. Z rastlinami se znanstveno ukvarja botanika, ki je veja biologije.


 
Drevesa, ki jih je pokosil udar

Tunguški dogodek je bila močna eksplozija, ocenjena na 3 do 50 megaton, ki se je zgodila v jutranjih urah 30. junija 1908 na območju reke Podkamena Tunguska v Jenisejski guberniji Ruskega imperija (zdaj Krasnojarski okraj v Rusiji). Sila eksplozije je podrla okrog 80 milijonov dreves nad 2150 km² velikim območjem v redko poseljeni vzhodnosibirski tajgi, po izjavah očividcev naj bi ob tem umrli do trije ljudje. Večina strokovnjakov je mnenja, da je šlo za zračni udar ob eksploziji 50–60-metrskega kamnitega asteroida v ozračju. Asteroid je priletel z vzhoda-jugovzhoda, verjetno z razmeroma visoko hitrostjo približno 27 km/s; 98.004 km/h (Mach 80). Dogodek je zabeležen kot udar meteorita, vendar naj bi objekt eksplodiral na višini 5–10 km in ni pustil udarnega kraterja.

Vse do zdaj je tunguški dogodek najmočnejši tovrsten dogodek v zabeleženi zgodovini. Eksplozija take razsežnosti bi lahko uničila večje metropolitansko območje, če se ne bi zgodila nad odročno divjino. Tako pa je zaradi skrivnostnosti, ki še vedno obdaja dogodek, ta botroval raznim fantastičnim poskusom razlage in služil kot motiv za številna znanstvenofantastična dela. Organizacija združenih narodov obeležuje njegovo obletnico, 30. junij, kot mednarodni dan asteroidov za spodbujanje zavedanja o pomembnosti zgodnje zaznave in spremljanja asteroidov.