Wikipedija:Izbrani članki/Arhiv 2023
Arhivi po letih
|
Orodja za izbrane članke: |
ArhivUredi
Grand Theft Auto je serija akcijsko-pustolovskih videoiger, ki sta jih ustvarila David Jones in Mike Dailly. Kasnejše izdaje so bile razvite pod vodstvom bratov Dana in Sama Houserja, Leslieja Benziesa ter Aarona Garbuta. Razvija jih britanska razvojna hiša Rockstar North (prej DMA Design), izdaja pa matična družba Rockstar Games. Naslovni izraz »grand theft auto« je iz ameriške zakonodaje, nanaša se na krajo motornih vozil.
Igre so postavljene v odprt svet, kjer lahko igralec opravlja misije za napredovanje glavne zgodbe in sodeluje v različnih stranskih dejavnostih. Večina igre se vrti okoli vožnje in streljanja z občasnimi elementi igranja vlog in skrivanja pred nasprotniki. Serija se osredotoča na različne protagoniste, ki se skušajo dvigniti iz kriminalnega podzemlja, vendar se njihovi motivi za to v vsaki igri razlikujejo.
Serija je doživela velik prodajni in kritiški uspeh, saj so bile vse glavne izdaje iz 3D obdobja franšize uvrščene med najboljše in najbolj prodajane igre. Prodanih je bilo več kot 370 milijonov izvodov, s čimer se je med franšizami po prodajanosti uvrstila na peto mesto. Po drugi strani je močno kontroverzna zaradi nasilnosti. Leta 2006 je bila predstavljena na seznamu britanskih oblikovalskih ikon Great British Design Quest, ki sta ga oblikovala BBC in Design Museum. Preberite več ...
Grand Theft Auto je serija akcijsko-pustolovskih videoiger, ki sta jih ustvarila David Jones in Mike Dailly. Kasnejše izdaje so bile razvite pod vodstvom bratov Dana in Sama Houserja, Leslieja Benziesa ter Aarona Garbuta. Razvija jih britanska razvojna hiša Rockstar North (prej DMA Design), izdaja pa matična družba Rockstar Games. Naslovni izraz »grand theft auto« je iz ameriške zakonodaje, nanaša se na krajo motornih vozil.
Igre so postavljene v odprt svet, kjer lahko igralec opravlja misije za napredovanje glavne zgodbe in sodeluje v različnih stranskih dejavnostih. Večina igre se vrti okoli vožnje in streljanja z občasnimi elementi igranja vlog in skrivanja pred nasprotniki. Serija se osredotoča na različne protagoniste, ki se skušajo dvigniti iz kriminalnega podzemlja, vendar se njihovi motivi za to v vsaki igri razlikujejo.
Serija je doživela velik prodajni in kritiški uspeh, saj so bile vse glavne izdaje iz 3D obdobja franšize uvrščene med najboljše in najbolj prodajane igre. Prodanih je bilo več kot 370 milijonov izvodov, s čimer se je med franšizami po prodajanosti uvrstila na peto mesto. Po drugi strani je močno kontroverzna zaradi nasilnosti. Leta 2006 je bila predstavljena na seznamu britanskih oblikovalskih ikon Great British Design Quest, ki sta ga oblikovala BBC in Design Museum. Preberite več ...
Grand Theft Auto je serija akcijsko-pustolovskih videoiger, ki sta jih ustvarila David Jones in Mike Dailly. Kasnejše izdaje so bile razvite pod vodstvom bratov Dana in Sama Houserja, Leslieja Benziesa ter Aarona Garbuta. Razvija jih britanska razvojna hiša Rockstar North (prej DMA Design), izdaja pa matična družba Rockstar Games. Naslovni izraz »grand theft auto« je iz ameriške zakonodaje, nanaša se na krajo motornih vozil.
Igre so postavljene v odprt svet, kjer lahko igralec opravlja misije za napredovanje glavne zgodbe in sodeluje v različnih stranskih dejavnostih. Večina igre se vrti okoli vožnje in streljanja z občasnimi elementi igranja vlog in skrivanja pred nasprotniki. Serija se osredotoča na različne protagoniste, ki se skušajo dvigniti iz kriminalnega podzemlja, vendar se njihovi motivi za to v vsaki igri razlikujejo.
Serija je doživela velik prodajni in kritiški uspeh, saj so bile vse glavne izdaje iz 3D obdobja franšize uvrščene med najboljše in najbolj prodajane igre. Prodanih je bilo več kot 370 milijonov izvodov, s čimer se je med franšizami po prodajanosti uvrstila na peto mesto. Po drugi strani je močno kontroverzna zaradi nasilnosti. Leta 2006 je bila predstavljena na seznamu britanskih oblikovalskih ikon Great British Design Quest, ki sta ga oblikovala BBC in Design Museum. Preberite več ...
Sveto rimsko cesarstvo je bilo politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in je trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806. Od ustoličenja Otona I. leta 962 do 12. stoletja je bilo cesarstvo najmočnejša monarhija v Evropi. Delovanje države je bilo odvisno od harmoničnega (konsenzualnega) sodelovanja med monarhom in vazali. V obdobju Salijcev je bila ta harmonija motena. Cesarstvo je doseglo vrh ozemeljske širitve in moči pod Staufovci (Hohenstaufen) sredi 13. stoletja. Prekomerna razširitev je povzročila tudi delni propad cesarstva.
Izraz Sveto rimsko cesarstvo ni bil uporabljen vse do 13. stoletja, vendar je cesarjeva legitimnost vedno temeljila na načelu translatio imperii, kar pomeni, da je vrhovna oblast podedovana od starih rimskih cesarjev. Cesar je bil tradicionalno izvoljen preko večinoma nemških volilnih knezov. Cesarstvo je 6. avgusta 1806 razpustil cesar Franc II., potem ko je mesec pred tem francoski cesar Napoleon I. ustanovil Rensko zvezo. Preberite več ...
Sveto rimsko cesarstvo je bilo politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in je trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806. Od ustoličenja Otona I. leta 962 do 12. stoletja je bilo cesarstvo najmočnejša monarhija v Evropi. Delovanje države je bilo odvisno od harmoničnega (konsenzualnega) sodelovanja med monarhom in vazali. V obdobju Salijcev je bila ta harmonija motena. Cesarstvo je doseglo vrh ozemeljske širitve in moči pod Staufovci (Hohenstaufen) sredi 13. stoletja. Prekomerna razširitev je povzročila tudi delni propad cesarstva.
Izraz Sveto rimsko cesarstvo ni bil uporabljen vse do 13. stoletja, vendar je cesarjeva legitimnost vedno temeljila na načelu translatio imperii, kar pomeni, da je vrhovna oblast podedovana od starih rimskih cesarjev. Cesar je bil tradicionalno izvoljen preko večinoma nemških volilnih knezov. Cesarstvo je 6. avgusta 1806 razpustil cesar Franc II., potem ko je mesec pred tem francoski cesar Napoleon I. ustanovil Rensko zvezo. Preberite več ...
Sveto rimsko cesarstvo je bilo politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in je trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806. Od ustoličenja Otona I. leta 962 do 12. stoletja je bilo cesarstvo najmočnejša monarhija v Evropi. Delovanje države je bilo odvisno od harmoničnega (konsenzualnega) sodelovanja med monarhom in vazali. V obdobju Salijcev je bila ta harmonija motena. Cesarstvo je doseglo vrh ozemeljske širitve in moči pod Staufovci (Hohenstaufen) sredi 13. stoletja. Prekomerna razširitev je povzročila tudi delni propad cesarstva.
Izraz Sveto rimsko cesarstvo ni bil uporabljen vse do 13. stoletja, vendar je cesarjeva legitimnost vedno temeljila na načelu translatio imperii, kar pomeni, da je vrhovna oblast podedovana od starih rimskih cesarjev. Cesar je bil tradicionalno izvoljen preko večinoma nemških volilnih knezov. Cesarstvo je 6. avgusta 1806 razpustil cesar Franc II., potem ko je mesec pred tem francoski cesar Napoleon I. ustanovil Rensko zvezo. Preberite več ...
Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd. Kratkožive modre zvezde, nastale v teh območjih, sevajo velike količine ultravijolične svetlobe, ki ionizira okoliški plin. Območja H II, ki včasih v premeru merijo več sto svetlobnih let, so pogosto povezana z velikimi molekularnimi oblaki. Prvo znano območje H II je bila Orionova meglica, ki jo je leta 1610 odkril Nicolas-Claude Fabri de Peiresc.
Območja so poimenovana po ioniziranem vodiku, ki ga vsebujejo v veliki količini (H I je nevtralen atomarni vodik, H2 pa molekularni vodik). So izjemno raznolikih oblik, saj so plin in zvezde v njih nepravilno razporejeni. V njih lahko v obdobju nekaj milijonov let nastane več tisoč zvezd. Na koncu razpršijo pline v območjih H II supernove in močni zvezdni vetrovi najmasivnejših zvezd, s čimer nastane zvezdna kopica, kot so Gostosevci. Preberite več ...
Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd. Kratkožive modre zvezde, nastale v teh območjih, sevajo velike količine ultravijolične svetlobe, ki ionizira okoliški plin. Območja H II, ki včasih v premeru merijo več sto svetlobnih let, so pogosto povezana z velikimi molekularnimi oblaki. Prvo znano območje H II je bila Orionova meglica, ki jo je leta 1610 odkril Nicolas-Claude Fabri de Peiresc.
Območja so poimenovana po ioniziranem vodiku, ki ga vsebujejo v veliki količini (H I je nevtralen atomarni vodik, H2 pa molekularni vodik). So izjemno raznolikih oblik, saj so plin in zvezde v njih nepravilno razporejeni. V njih lahko v obdobju nekaj milijonov let nastane več tisoč zvezd. Na koncu razpršijo pline v območjih H II supernove in močni zvezdni vetrovi najmasivnejših zvezd, s čimer nastane zvezdna kopica, kot so Gostosevci. Preberite več ...
Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd. Kratkožive modre zvezde, nastale v teh območjih, sevajo velike količine ultravijolične svetlobe, ki ionizira okoliški plin. Območja H II, ki včasih v premeru merijo več sto svetlobnih let, so pogosto povezana z velikimi molekularnimi oblaki. Prvo znano območje H II je bila Orionova meglica, ki jo je leta 1610 odkril Nicolas-Claude Fabri de Peiresc.
Območja so poimenovana po ioniziranem vodiku, ki ga vsebujejo v veliki količini (H I je nevtralen atomarni vodik, H2 pa molekularni vodik). So izjemno raznolikih oblik, saj so plin in zvezde v njih nepravilno razporejeni. V njih lahko v obdobju nekaj milijonov let nastane več tisoč zvezd. Na koncu razpršijo pline v območjih H II supernove in močni zvezdni vetrovi najmasivnejših zvezd, s čimer nastane zvezdna kopica, kot so Gostosevci. Preberite več ...
Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd. Kratkožive modre zvezde, nastale v teh območjih, sevajo velike količine ultravijolične svetlobe, ki ionizira okoliški plin. Območja H II, ki včasih v premeru merijo več sto svetlobnih let, so pogosto povezana z velikimi molekularnimi oblaki. Prvo znano območje H II je bila Orionova meglica, ki jo je leta 1610 odkril Nicolas-Claude Fabri de Peiresc.
Območja so poimenovana po ioniziranem vodiku, ki ga vsebujejo v veliki količini (H I je nevtralen atomarni vodik, H2 pa molekularni vodik). So izjemno raznolikih oblik, saj so plin in zvezde v njih nepravilno razporejeni. V njih lahko v obdobju nekaj milijonov let nastane več tisoč zvezd. Na koncu razpršijo pline v območjih H II supernove in močni zvezdni vetrovi najmasivnejših zvezd, s čimer nastane zvezdna kopica, kot so Gostosevci. Preberite več ...
Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd. Kratkožive modre zvezde, nastale v teh območjih, sevajo velike količine ultravijolične svetlobe, ki ionizira okoliški plin. Območja H II, ki včasih v premeru merijo več sto svetlobnih let, so pogosto povezana z velikimi molekularnimi oblaki. Prvo znano območje H II je bila Orionova meglica, ki jo je leta 1610 odkril Nicolas-Claude Fabri de Peiresc.
Območja so poimenovana po ioniziranem vodiku, ki ga vsebujejo v veliki količini (H I je nevtralen atomarni vodik, H2 pa molekularni vodik). So izjemno raznolikih oblik, saj so plin in zvezde v njih nepravilno razporejeni. V njih lahko v obdobju nekaj milijonov let nastane več tisoč zvezd. Na koncu razpršijo pline v območjih H II supernove in močni zvezdni vetrovi najmasivnejših zvezd, s čimer nastane zvezdna kopica, kot so Gostosevci. Preberite več ...
Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd. Kratkožive modre zvezde, nastale v teh območjih, sevajo velike količine ultravijolične svetlobe, ki ionizira okoliški plin. Območja H II, ki včasih v premeru merijo več sto svetlobnih let, so pogosto povezana z velikimi molekularnimi oblaki. Prvo znano območje H II je bila Orionova meglica, ki jo je leta 1610 odkril Nicolas-Claude Fabri de Peiresc.
Območja so poimenovana po ioniziranem vodiku, ki ga vsebujejo v veliki količini (H I je nevtralen atomarni vodik, H2 pa molekularni vodik). So izjemno raznolikih oblik, saj so plin in zvezde v njih nepravilno razporejeni. V njih lahko v obdobju nekaj milijonov let nastane več tisoč zvezd. Na koncu razpršijo pline v območjih H II supernove in močni zvezdni vetrovi najmasivnejših zvezd, s čimer nastane zvezdna kopica, kot so Gostosevci. Preberite več ...
Meroslovje je znanstvena in tehniška veda o merjenju. Vzpostavlja enotno razumevanje merskih enot, kar ima ključno vlogo pri povezovanju človekovih dejavnosti. Sodobno meroslovje ima svoje korenine v političnih motivih francoske revolucije za standardizacijo enot v Franciji, ko je bil predlagan standard dolžine, vzet iz naravnega vira. To je leta 1795 privedlo do oblikovanja metričnega sistema, ki temelji na decimalnem zapisu, in je vzpostavilo nabor standardov za druge vrste meritev. Več drugih držav je sprejelo metrični sistem med letoma 1795 in 1875; za zagotovitev skladnosti med državami je bil z Metrsko konvencijo ustanovljen Mednarodni urad za uteži in mere. Iz te ureditve se je razvil mednarodni sistem enot kot rezultat resolucije na 11. Generalni konferenci za uteži in mere leta 1960.
V vsaki državi obstaja nacionalni merilni sistem (NMS) kot mreža laboratorijev, kalibracijskih zmogljivosti in akreditacijskih organov, ki izvajajo in vzdržujejo njeno meroslovno infrastrukturo. NMS vpliva na to, kako se izvajajo meritve v državi in na njihovo priznavanje s strani mednarodne skupnosti, kar ima širok vpliv na njeno družbo. Učinki meroslovja na trgovino in gospodarstvo so med družbenimi vplivi, ki jih je najlažje opazovati. Preberite več ...