Wikipedija:Izbrane slike/Arhiv/2007
 Izbrane slike v Wikipediji
Večina izbranih slik je predstavljenih na Glavni strani v rubriki Slika tedna, ki jo lahko vključite na svojo uporabniško stran s predlogo {{Slika tedna v okvirju}}. Če želite na Glavni strani predstaviti še ne prepoznano slikovno gradivo podobne kakovosti, ga z ustrezno prosto licenco naložite na Zbirko (Commons), dodajte v ustrezen članek v slovenski Wikipediji in ga predlagajte v glasovanje. |
|
1. teden 2007 uredi
2. teden 2007 uredi
3. teden 2007 uredi
4. teden 2007 uredi
5. teden 2007 uredi
6. teden 2007 uredi
7. teden 2007 uredi
8. teden 2007 uredi
9. teden 2007 uredi
10. teden 2007 uredi
11. teden 2007 uredi
Leži ob reki Ljubljanici približno 10 km pred njenim izlivom v Savo.
Zgodovinarji si niso enotni glede izvora imena Ljubljana. Po eni razlagi ime izvira od starega božanstva Laburus, drugi trdijo, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (aluviana), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega Laubach (mlačen potok). Povezava z besedo ljubljena je ljudskoetimološka. Simbol mesta je Ljubljanski zmaj.
12. teden 2007 uredi
13. teden 2007 uredi
Rolkar med izvajanjem trika
Ulično rolkanje je rolkanje na ulicah in vseh drugih urbanih prostorih. Značilni objekti so razne ograje, bankine, zidovi, pločniki itd. Na urbanih področjih je moč najti tudi krivinaste objekte, ki so sicer značilni za vertikalno rolkanje, vendar so ti v večini niso primerni za rolkanje in se na njih praviloma izvajajo lažji triki.
14. teden 2007 uredi
Pírh ali velikonôčno jájce, ponekod imenovano tudi písanica ali pisanka, je tradicionalno jedilo, ki se pripravlja ob veliki noči. Poleg kuhanih jajc pa se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice, praskanke.
15. teden 2007 uredi
Hilbertova krivulja je fraktalna krivulja, ki zapolni prostor. Prvi jo je opisal matematik David Hilbert leta 1891. Njena Hausdorffova razsežnost je 2. Evklidska dolžina krivulja reda n je , t.j. narašča eksponentno z n . Na sliki je prikazana Hilbertova krivulja šestega reda.
16. teden 2007 uredi
Paša konj na Pokljuki pri Mrzlem studencu v poletnem času.
Kònj je velik kopitar iz rodu Equus. Dolgo časa je imel in ponekod še ima pomembno vlogo v transportu, bodisi kot jahalna žival ali za vleko različnih prevoznih sredstev. Uporabljal se je tudi za oranje. Poleg tega je konjsko meso tudi del prehrane. Najpogosteje se kot čas udomačitve konja navaja čas okrog 2000 pr. n. št..
Avtorica fotografije: Pinky
17. teden 2007 uredi
Slika:SLO-Skladatelji(Santel).jpg
.jpg){kind=link}
Slika slovenskih skladateljev je oljna slika glasbenika, slikarja in pedagoga Saše Šantla, nastala leta 1936 v izmerah 5 m × 2,5 m in spada med najpomembnejša dela slovenske kulture. Visi v Mali dvorani Slovenske filharmonije.
18. teden 2007 uredi
Cerkev sv. Marka, Vrba
avtor: Matija
19. teden 2007 uredi
Original Prešernove Zdravljice v bohoričici iz leta 1844.
20. teden 2007 uredi
Kras je kamnito ozemlje, kjer vpliv vode na apnenec ustvarja posebne površinske oblike, jame.
Beseda izhaja iz starega ljudskega izraza za kamen. Iz tega naziva se je razvilo lastno ime Kras za mednarodno geografsko področje, ki se razteza med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino ter med Soško dolino in Brkini. Po Krasu se imenujejo kraški pojavi v geologiji in tudi območja, kjer se pojavljajo.
Del slovenskega Krasa tvori vinorodni okoliš Kras. Območje je znano po kraškem teranu, ki je pridelan iz sorte refošk.
Avtor fotografije: Žiga
21. teden 2007 uredi
Regratova lučka, kopriva in sekirčnik
Navadni regrat (znanstveno ime Taraxacum officinale) je močno razširjena zdravilna zelnata trajnica iz rodu regrata, ki raste po travnikih in ob poteh po zmerno toplih območjih severne poloble.
Prve pritlične liste požene v zgodnji spomladi. Močno nazobčani listi tvorijo listno rožico. Enostavno votlo steblo ima v preseku obliko kroga, na njem pa je le en cvetni košek z rumenimi cvetovi. Čas cvetenja je običajno druga polovica aprila in začetek maja, zaradi vse toplejših pomladi pa ponekod vzcveti že konec marca. Cvetišče se preoblikuje v značilno regratov, ki jo tvorijo številna semena. Semena so lahka zato jih veter lahko raznaša, kar je zelo hiter način razmnoževanja. V vseh delih rastline je lepljiv užiten mlečni sok z zdravilnimi učinki.
Avtor fotografije: Feri
22. teden 2007 uredi
Gozd je največji, najbolj pester in najbolj ohranjen biom narave, združuje živo in neživo naravo. Živo naravo predstavljajo mikroorganizmi, žuželke, divjad, drevesa, grmi, zelišča, gobe, mahovi in lišaji ter neživo zrak, voda, kamnine in minerali. V ohranjenem okolju se v gozdu snovi nenehoma krožijo. Poleg gospodarskih koristi pa je pomemben predvsem za proizvajanje kisika in preprečevanje erozije. Po drevesni sestavi ločimo: listnate (listopadne), iglaste (zimzelene) in mešane gozdove (pollistopadne), po strukturi lesa trdolesne in mehkolesne gozdove.
Avtor fotografije: Miha
23. teden 2007 uredi
Grad Predjama ali Predjamski grad je grad v Sloveniji, ki leži slabih 10 kilometrov od Postojnske jame.
Grad je bil prvič omenjen leta 1274, ko so prvotni gotsko oblikovani grad Luegg sezidali oglejski patriarhi. Pod naravnim skalnim obokom visoko v steni so v velikanski duplini zgradili težko dostopen grad, ki ga je kasneje dozidala in preoblikovala družina Luegg, imenovana tudi vitezi Predjamski. Iz gradu vodi skrit naravni [[rov], ki vodi iz gradu v samo Postojnsko jamo, od tam pa naj se Erazem Predjamski oskrboval v času obleganja gradu in odhajal na svoje roparske pohode. Po dolgotrajnem obleganju predjamskega gradu so Erazma leta 1484 s pomočjo zvijače ubili, grad pa je padel pod upravo plemenitih Oberburgov in Purgstallov.
Avtor fotografije: Žiga
24. teden 2007 uredi
Sečoveljske soline so edine delujoče slovenske soline, ki se raztezajo na približno 850 ha površine ob ustju reke Dragonje pri Sečovljah na meji s Hrvaško. Geografsko gledano so najsevernejše soline v Sredozemskem morju. Nastale so v karolinški dobi, prvič so bile omenjene leta 804.
Danes je gospodarska vloga solin podrejena naravovarstveni in kulturni: pridelana sol je poslastica za sladokusce; ohranjanje solinarskih navad podpira zavest o kulturni dediščini; območje solin pa daje zavetje redkim ali posebnim rastlinskim in živalskim vrstam, hkrati je tudi za človeka spomin na nekoč bogato sredozemsko kulturno dediščino in krajino, ki izginja.
Avtor fotografije: Žiga
25. teden 2007 uredi
Poletni goban (znanstveno ime Boletus reticulatus) je zelo cenjena užitna goba. V Sloveniji je zelo pogost in ima številna domača imena; npr. jurček, pšeničnik itd. Klobuk ima lahko premer od 5 do 20 cm. Bet z mrežastim vzorcem je užiten in prav tako okusen kot klobuk. Trosovnica je bela, pri starejših primerkih pa rumena do olivno zelena, v njej pa je olivno rjav trosni prah. Uporabljamo ga lahko na vse možne načine. Raste predvsem v listnatih gozdovih, najraje pod hrasti in bukvami.
Avtor fotografije: Rude
26. teden 2007 uredi
Žetev je v kmetijstvu izraz za spravilo zrelega žita. Na splošno v izraz spadajo tudi dejavnosti, ki sledijo sami košnji žita, čeprav danes večino tega dela opravijo kombajni že na polju ali njivi istočasno.
V preteklosti so žito najprej pokosili, nato pa so ga naložili na voz in ga odpeljali do kmetije, kjer je stekel nadaljnji postopek.
Avtor fotografije: Feri
27. teden 2007 uredi
Veliki vrtni polž (Helix pomatia), ena izmed naših zavarovanih živali
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa. Večina ima spiralno v stran zavito lupino (hišica), v kateri je drobovnjak in vpotegljivo nogo, na začetku katere je glava. So največja in najbolj raznolika skupina nevretenčarjev, ki zajema več kot štiri petine vseh danes živečih mehkužcev. Nekatere vrste so zelo majhne, druge pa lahko zrastejo do 1 metra.
Avtor fotografije: Pinky
28. teden 2007 uredi
Grad Kamen, tudi nemško Stain, so danes mogočne razvaline gradu na tesnem grebenu, ki zapira dolino Drage pri vasi Begunjah na Gorenjskem.
V 18. stoletju so grad opustili. Legenda govori, da naj bi leta 1740, ko so v Begunjah gradili novo župnijsko cerkev, z grajskih streh sneli opeko (bobrovec) in jo v sklenjeni vrsti podajali iz rok v roke od gradu do stavbišča. Z gradu so pobrali vse stebre, okenske in vratne okvire ter druge klesane dele in naj bi jih uporabili za prezidave gradu Kacenštajn v Begunjah in gradnjo hiš. Stranski oltar v begunjski cerkvi menda izvira z gradu Kamen. Opuščen grad se je kmalu spremenil v slikovite ruševine.
Avtor fotografije: Pinky
29. teden 2007 uredi
Pelargonije (znanstveno ime Pelargonium) izvirajo iz južne Afrike. Obsegajo okrog 220 do 280 sort, ostale pa izvirajo iz tropske Afrike, prednje Azije in Avstralije, ter nekaterih otokov Indijskega oceana. V Evropo so prišle leta 1701. Kljub obilici okrasnih rastlin je pelargonija v Sloveniji še vedno ena izmed najbolj priljubljenih okenskih in balkonskih rastlin.
Avtor fotografije: Feri
30. teden 2007 uredi
Pravi rilčkarji (znanstveno ime Curculionidae) so največja družina iz nadružine rilčkarjev, ki obsega več kot 60000 vrst po celem svetu. Za družino je značilna velika vrstna pestrost, vrste se razlikujejo po obliki in velikosti, tako npr. odrasli osebki merijo od 1 do 40 mm. Večina rilčkarjev je rastlinojedih, zato so popolnoma odvisni od gostiteljev v majhnem življenjskem prostoru. V večini primerov celo življenje preživijo na eni rastlini. Taksonomija te družine je zelo zapletena, saj družina obsega kar 400 rodov.
Avtor fotografije: Miha
31. teden 2007 uredi
Dejan Stevanovič, slovenski kanuist na divjih vodah, na tekmi za svetovni pokal v Tacnu julija 2007, kjer je dosegel drugo mesto.
Avtor fotografije: Rude
32. teden 2007 uredi
Rumenkastobeli pojalnik (znanstveno ime Orobanche flava) je dvoletna holoparazitska rastlina, ki doseže višino od 15 do 40 cm. Spada v rod pojalnik (Orobanche), družina pojalnikovk (Orobanchaceae). Ne vsebuje klorofila (torej tudi ni zelene barve) in si hrane ne proizvaja sama, temveč živi na račun drugih rastlin. Cveti od junija do avgusta.
Avtor fotografije: Pinky
33. teden 2007 uredi
Grad Mirna, eden lepših in redkih obnovljenih kulturnih spomenikov srednjeveške arhitekture na Slovenskem, se je razvil na osnovah nekdanjega halštatskega gradišča. Zaznamovala so ga vsa zgodovinska obdobja od rimskih časov, preko zgodnjega in visokega srednjega veka do konca 19. stoletja. Leži ob sotočju rek Mirne in Vejerščice, na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
Avtor fotografije: Amazone7
34. teden 2007 uredi
Pogled na turistično-bivanjsko naselje Stara Fužina v bližini bohinjskega jezera poleti z vrhovi v ozadju.
35. teden 2007 uredi
Toplar v Bistrici, ob lokalni cesti Mirna - Mokronog
Kozólec je po navadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo. Kozolce delimo na enojne in dvojne (toplar).
36. teden 2007 uredi
Potka v Arboretumu Volčji Potok v »spodnjem francoskem parku«
Arboretum Volčji Potok, tudi Souvanov park, je načrtno urejen park in nasad dreves in grmovnic, ki služijo v raziskovalno - turistične namene. Nahaja se poleg istoimenskega naselja Volčji Potok pri Kamniku. Ustanovljen je bil leta 1952. Razteza se na 88 hektarih in obsega pet urejenih jezer in 30 hektarov gozda. Skupno je v parku preko 4500 domačih in tujih rastlinskih vrst dreves, grmovnic in drugih rastlin.
Avtor fotografije: Mihael Simonič
37. teden 2007 uredi
Bližinski posnetek kobilice
Kobilice sodijo med ravnokrilce (Orthoptera) in so dokaj pogoste. Samci po navadi merijo 15 mm, samice pa 25 mm. So požrešne rastlinojede leteče žuželke z dolgimi zadnjimi nogami, s katerimi lahko skačejo zelo daleč ter pobegnejo pred plenilci (pajki, ptiči).
Avtor fotografije: Snezko
38. teden 2007 uredi
Bližinski posnetek volnatoglavega osata pod južnimi obronki Begunjščice
Volnatoglavi osat (znanstveno ime Cirsium eriophorum) je tudi več kot 2 m visoka bodeča dvoletnica, ki raste na apnenčastih tleh na prisojnih pobočjih ob robu gozdov in po gozdnih posekah. Se močno razlikuje od drugih vrst osatov saj ima značilno obliko koškov. Raste predvsem v višjih legah.
Avtor fotografije: Pinky
39. teden 2007 uredi
Bolnišnica Franja 3 dni pred uničenjem
Slovenska vojna partizanska bolnica Franja je med 2. svetovno vojno od začetka zime 1943 do maja 1945 delovala blizu vasi Dolenjih Novakih pri Cerknem v težko dostopni soteski Pasice.
Hud naliv 18. septembra 2007 je po podatkih Cerkljanskega muzeja z udarom vode popolnoma uničil 14 izmed 16 barak bolnišnice Franje, oskrbnik, ki je bil v času neurja v bolnici, pa se je komaj rešil. Na prvotni lokaciji sta ostali baraki 1 (za ranjence in bunker) in 9 (baraka za ranjence in mizarska delavnica). V spomin na bolnišnico se vsakoletno odvija kolesarski maraton Franja, ki se začne in konča v Ljubljani.
Avtor fotografije: Žiga
40. teden 2007 uredi
Pogled na Krim z Ljubljanskega barja
Krim je tisočak južno od Ljubljanskega barja.
Med leti 1970 in 1991 je bil vrh nedostopen za obiskovalce, ker je imela na njem vojaško postojanko JLA. Na Krimu je pohodniško gostišče in televizijski oddajnik.
Avtor fotografije: Žiga
41. teden 2007 uredi
Lesternec iz slame
Doužnjek je izdelek iz slame, ki ga še izdelujejo v Prekmurju. Izdelava je bila razširjena po širšem panonskem območju, sedaj ga izdelujejo le še redki domačini.
Začetek izdelave ni točno znan, vendar etnologi domnevajo, da so jih začeli izdelovati v začetku 20. stoletja ob koncu žetve. Sprva so bili to preprosti venčki iz slame z klasjem, okrašeni s poljskim cvetjem.
Avtor fotografije: Janez Novak
42. teden 2007 uredi
Telesna zgradba bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril.
43. teden 2007 uredi
Čebela na cvetu pelargonije
Čebela (znanstveno ime Anthophila) je takson žuželk, ki ga uvrščamo med kožokrilce. Čebele so močno poraščene s posebno oblikovanimi dlačicami za nabiranje peloda. Čebele so prilagojene hranjenju z nektarjem in cvetnim prahom. Največ nektarja se porabi kot hrana za čebelje ličinke.
Avtor fotografije: Miha
44. teden 2007 uredi
Sv. Lovrenc nad Bašljem je cerkvica in priljubljena izletniška točka nad krajem Bašelj v občini Preddvor. Cerkev stoji na višini 892 mnm, od tod se ponuja lep razgled na del Ljubljanske kotiline: do Kranja in Šmarne Gore. Sv. Lovrenc stoji na južnem pobočju nedaleč od gozdnatega vrha Gore (918 m), sicer pa neposredno pod Storžičem.
Avtor fotografije: Žiga
45. teden 2007 uredi
Buče (znanstveno ime Cucurbita) so rod v družini Cucurbitaceae (bučnice). Imajo obojestranske žilne snope. Plodovi in semena nekaterih vrst, ki spadajo sem, so užitni. Tipični produkt je bučno olje. Jeseni iz buč izdelujejo razna tihožitja. Ta so vsako leto razstavljena med drugim v Mozirskem gaju in Arboretumu Volčji potok.
Avtor fotografije: Janez Novak
46. teden 2007 uredi
Gorjanci (hrvaško Žumberačko gorje) se najviše povzpno s 1178 metrov visokim Trdinovim vrhom (Sveta Gera). Pogorje je ob prelomih dvignjen gorski čok, z grudasto tektonsko zgradbo. Razteza se od savske doline na vzhodu in črmošnjiške doline na zahodu. Zanj je značilna izjemna prepletenost panonskih in kraških pokrajinskih značilnosti. Razmeroma nepregledno in težko prehodno hribovje poraščajo prostrani bukovi gozdovi, na Trdinovem vrhu in Ravni gori pa sta ohranjena celo pragozdna ostanka.
Avtor fotografije: Andrej J.
47. teden 2007 uredi
Planina Konjščica se nahaja med Viševnikom in Slemenom v Julijskih Alpah. Na planini stoji sirarna, ki je vključena v bohinjsko sirarsko pot, zato v poletnem času tu pasejo živino. Ob izviru potoka, ki v zgornjem toku ustvari več tolmunov in manjših slapov, stoji križ.
Avtor fotografije: Mihael Simonič
48. teden 2007 uredi
Domače govedo (pogovorno krava, latinsko Bos taurus) je udomačen kopitar iz družine votlorogov. Vzgajajo jih za meso, mleko in mlečne izdelke, usnje in kot vprežne živali. V Indiji je krava sveta žival. Danes naj bi na svetu živelo okrog 1,4 milijarde glav goveda.
Avtor fotografije: Feri Lanjšček
49. teden 2007 uredi
Drugačen pogled na Davida Bowieja.
David Bowie, angleški umetnik, je bil v rokovski glasbi aktiven v petih obdobjih, sicer pa je pogosto odkrival povsem svojo glasbo in izgled. Predvsem zaradi njegovega dela v 1970. letih ga pogosto navajajo kot vplivnega inovatorja. Bowie prav tako sugerira s široko serijo likovnih del, filozofije in literature.
Avtorica: Ines Zgonc
50. teden 2007 uredi
Javorniška planina (1300 mnm) je del alpske planote Pokljuka. Predstavlja izhodišče poti na Blejsko kočo na Lipanci in gore Debela peč (2014 m), Lipanski vrh (1965 m), Mali Draški vrh (2132 m) in Viševnik (2050 m). Na planini so številne lesene pastirske koče in staje, edina zidana stavba je sirarna. Na planini se preko poletja pasejo krave, pozimi pa so na njej urejene tekaške proge.
Avtor fotografije: Žiga
51. teden 2007 uredi
Figura pastirčka z ovčico iz domačih jaslic.
avtor: Boštjan
52. teden 2007 uredi
Kovač pri delu v Vigenjc Vice v Kropi
Avtor fotografije: Janez Novak