Wikipedija:Pravopisni priročnik
 | Stran je del Pravopisnega priročnika in smernica slovenske Wikipedije.. Sprejema jo velika večina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi sodelavci. Vendar jo je treba brati z razumom ter dopustiti občasne izjeme. Pri urejanju smernice pazite, da spremembe resnično izražajo soglasje skupnosti. Kadar o tem niste prepričani, se najprej pogovorite na pogovorni strani. |
Pravopísni priróčnik (tudi ~ prirôčnik) poskuša opozoriti na najpogostejše pravopisne napake pri pisanju besedil v Wikipediji. Prav tako poskuša zbrati odgovore na posamezne pravopisne zadrege, ki so do zdaj večkrat razkropljene po pogovorih posameznih strani.
|
Besedo Wikipedija pravilno naglašamo kot vikipedíja, ne vikipédija (analogno z enciklopedíja). |
|
Pogoste nepravilne besede uredi
Pogosto nepravilno zapisane besede uredi
| nepravilno | pravilno |
|---|---|
| manjkajoče črke | |
| nadaljni, nadalnji | nadaljnji |
| življenski | življenjski |
| srednica | srednjica |
| avstroogrski | avstro-ogrski |
| domišlija | domišljija |
| milion | milijon |
| nepravilne črke | |
| vnešen1 | vnesen1 |
| upliv | vpliv |
| uplivati | vplivati |
| ustati | vstati |
| vsesti | usesti |
| povdariti | poudariti |
| odvečne črke | |
| sumnjičav | sumničav |
| zaželjen | zaželen |
| vozelj | vozel |
| knjižnjica | knjižnica |
| mineralolog | mineralog |
| kolaboracionalist | kolaboracionist |
| zamenjane ali manjkajoče črke | |
| metereolog | meteorolog |
| astreoid | asteroid |
| manjkajoči presledek | |
| srednjevelik | srednje velik |
| takoimenovan | tako imenovan |
| odvečni presledek ali vezaj | |
| znanstveno raziskovalen | znanstvenoraziskovalen |
| znanstveno-raziskovalen | znanstvenoraziskovalen |
| poljudno znanstven | poljúdnoznánstven |
| poljudno-znanstven | poljúdnoznánstven |
1 Obe obliki sta pravilni (glej SSKJ, vnesti).
Besede, katerih zapis je spremenil Slovenski pravopis 2001 uredi
Slovenski pravopis 2001 je pri zapisovanju nekaterih besed dodal črko j (SP 2001, § 937). Pri nekaterih sestavljenih prislovih, kjer je SSKJ dopuščal tudi pisanje skupaj, je zdaj predpisano pisanje narazen.
| staro (nepravilno) | novo (pravilno) |
|---|---|
| olimpiada | olimpijada |
| amoniak | amonijak |
| meridian | meridijan |
| salmiak | salmijak |
| vegetarianec | vegetarijanec |
| ponavadi | po navadi |
| odkod | od kod |
| odkoder | od koder |
| dozdaj | do zdaj |
| odzdaj | od zdaj |
| zazdaj | za zdaj |
| potihem | po tihem |
| potiho | po tiho |
| nanovo | na novo |
-vec/-lec uredi
Pravilo pravi, da se končnica -vec uporablja v primerih, ko ima beseda v svojem predzadnjem zlogu črko l ali črki lj. Taki primeri so: volivec (enako velja tudi pri ženskih oblikah: volivka), delavec, sestavljavec, razstavljavec. Druga možnost za končnico -vec so primeri, kadar je beseda izpeljana iz pridevnika na -v. Taki primeri pa so: glodavec, zajedavec, grabežljivec, jecljavec. Sicer pa se uporablja končnica -lec.
Zemljepisna imena uredi
| nepravilno | pravilno |
|---|---|
| Novo Mesto | Novo mesto |
| Bela Krajina | Bela krajina |
| Kranjska gora (kraj) | Kranjska Gora |
| Šmarna Gora (vzpetina) | Šmarna gora |
Svojilni pridevniki iz samostalnikov moškega spola na -a uredi
Samostalniki moškega spola, ki se končajo na -a, se lahko sklanjajo tako po moškem kot po ženskem vzorcu. Možnosti sta enakovredni, znotraj istega besedila se je treba izogibati mešanju vzorcev. Svojilni pridevniki pa imajo vedno moško končnico -ov/-ev.
| nepravilno | pravilno |
|---|---|
| Žigin | Žigov |
| Lukin | Lukov |
| Obamin | Obamov |
| Teslin | Teslov |
| Krležin | Krležev |
| Guardiolin | Guardiolov |
Dajalnik in mestnik v besednih zvezah pridevnika in samostalnika moškega spola uredi
Primer: sestavljeni stol
Govorim o sestavljenem stolu. (mestnik)
Pravkar sestavljenemu stolu so odlomili naslonjalo. (dajalnik)
Pogoste nepravilne oblike besed uredi
Sklanjanje nekaterih tujih imen po novem pravopisu uredi
- George: Georgea, Georgeu, Georgea, Georgeu, Georgeem; Georgeev
- Shakespeare: Shakespearja, Shakespearju, Shakespearja, Shakespearju, Shakespearjem; Shakespearjev (dopuščena je tudi: Shakespeara, Shakespearu, Shakespeara, Shakespearu, Shakespearom; Shakespearov)
- Shaw: Shawa, Shawu, Shawa, Shawu, Shawem; Shawev (dopuščeno tudi Shawom; Shawov)
- Fourier: Fouriera, Fourieru, Fouriera, Fourieru, Fourierem; Fourierev (dopuščeno tudi Fourierom; Fourierov)
- Morse: Morseja, Morseju, Morseja, Morseju, Morsejem; Morsejev
- Halley: Halleyja, Halleyju, Halleyja, Halleyju, Halleyjem; Halleyjev
- Delfi (antično grško mesto): Delfov, Delfom, Delfe, Delfih, Delfi; delfski
- Verne: Verna, Vernu, Verna, Vernu, Vernom; Vernov
Težave pri spreganju glagolov uredi
| glagol | nepravilno | pravilno |
| zadeti | zadanejo | zadenejo |
| razsvetliti | razsvetljijo | razsvetlijo |
| izpolnjevati | izpoljnjujejo | izpolnjujejo |
Velelniki glagolov na -či uredi
Glagoli na -či, ki imajo v povednem sedanjiku končnico -žem, tvorijo velelnik s končnico -zi in ne -ži: postreči - postrežem - postrezi (in ne postreži).
Različice predlogov s/z in k/h uredi
Za izbiro prave različice predloga je pomemben zapis sledeče besede in ne njena izgovarjava. Pri branju pa se različica predloga prilagodi izgovarjavi sledeče besede. Tako se piše z Zoisom in se prebere [s cójzom]. Pred številkami pa je treba upoštevati izgovarjavo številke.
s/z uredi
Predlog s je pred nezvenečimi nezvočniki. Ti so: c č f h k p s š t. Najlaže si jih zapomnimo s stavkom "Ta suhi škafec pušča." Odmislimo vse samoglasnike in ostanejo le nezveneči nezvočniki. Pred vsemi drugimi črkami je predlog z.
k/h uredi
Predlog h pišemo pred besedami, ki se začnejo s črkama k in g (h kovaču, h godu). Pred vsemi drugimi črkami je predlog k.
Eden/en uredi
Eden je samostalniška oblika števnika en za imenovalnik ednine moškega spola. Kadar se števnik uporablja pridevniško, je treba uporabiti en (En človek je prišel.); kadar stoji samostojno (kot samostalnik), pa je treba uporabiti eden (Vsi za enega, eden za vse.). V marsikaterih primerih je namesto eden bolje uporabiti kar zaimek nekdo: namesto Eden je včeraj prišel. je bolje Nekdo je včeraj prišel. (razen kadar se število želi posebej poudariti).
Imenovalni prilastki uredi
Za razliko od angleščine morajo biti v slovenščini imenovalni prilastki desno od jedra. Pravilno je torej: hotel Turist, vitamin C, naslov IP, delec alfa, program Mariner. Pri osebnih imenih in priimkih pa po navadi uporabimo svojilni pridevnik, ki je potem levi ujemalni prilastek; v primerih, ko svojilnega pridevnika ne moremo narediti, pa naredimo desni prilastek s pomočjo rodilnika. Zgledi: Dopplerjev pojav, Froelichov svišč, Fraktal Ljapunova, vozli Čebišova, praštevilo Germainove. Pri tem se ravnamo po najpogostejšem zapisu. Druga dopustna možnost je zapis s stičnim vezajem, in sicer v primeru, ko je imenovalni prilastek posamezna črka ali kratica: C-vitamin, IP-naslov. V nekaterih primerih je taka oblika edina mogoča: c-mol, D-dur.
Zapis osebnih imen uredi
V slovenščini mora biti ime vedno pred priimkom. Dopustna izjema so kvečjemu abecedni seznami, kjer pa mora biti med priimkom in imenom vejica.
Za zapis ruskih osebnih imen v slovenščini glej Zapis ruskih imen.
Vzdevki uredi
Vzdevki so od imena, natančneje od priimka, ločeni z nestičnim vezajem (SP 2001, § 428). Primer: Karel Destovnik - Kajuh.
Dvojni priimki uredi
Med prvotnim in privzetim priimkom se piše nestični vezaj (SP2001 §428), ki pa se ga lahko tudi opusti (SP2001 §429, §850). Primer: Melita Pivec - Stele ali Melita Pivec Stele.
Povratni svojilni zaimek uredi
Povratni svojilni zaimek (svoj) moramo uporabiti, kadar se svojina nanaša na osebek.
Janez je popravil svojo napako. tako pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil sam; Janez je popravil njegovo napako. pa pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil nekdo drug.
Zaradi svojega dela ga imajo mnogi matematiki za ustanovitelja topologije. pomeni, da ga imajo matematiki (ki so v tem stavku osebek) za utemeljitelja topologije, in sicer zaradi dela, ki so ga opravili oni, in ne zaradi dela, ki ga je opravil on sam, kar pa bi izrazil stavek Zaradi njegovega dela ga imajo mnogi matematiki za ustanovitelja topologije.
Ločila uredi
Vejica uredi
Vejica pred veznikom in uredi
Vejica pred veznikom in je potrebna:
- pri vrinjenih stavkih, ko se nadaljevanje nanaša na del pred vrinjenim stavkom: Vzel je list papirja, ki je bil precej zmečkan, in svinčnik.
- pri pojasnjevanju z besednima zvezama in sicer ali in to: Vzel je list papirja, in to velik.
Vejica pred veznikom bodisi uredi
Veznik bodisi ima v slovenščini dva pomena:
- dvodelni priredni veznik bodisi – bodisi (v pomenu ali – ali): Prišel bo bodisi danes bodisi jutri. V tem primeru pred bodisi ni vejice (izjema je seveda, če je vmes kak vrinjen stavek: Prišel bo bodisi danes, ko sije sonce, bodisi jutri, ko bo dež.).
- podredni veznik (redko: v pomenu čeprav, če): Njegove opombe, bodisi še tako pametne, zavračajo. V tem primeru pred bodisi stoji vejica.
Tripičje uredi
Tripičje označuje zamolčano poved ali besedo. Kadar označuje zamolčano poved, je nestično; kadar pa se navezuje na nedokončano besedo, je levostično ločilo.
Zgled:
- To je poved ...
- To je bese...
Zapisovanje tujih besed uredi
Zapisovanje kitajskih besed uredi
| Zapis v pinjinu | Zapis v Wikipediji | Zapis v pinjinu | Zapis v Wikipediji | Zapis v pinjinu | Zapis v Wikipediji | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| a | a | ai | aj | ao | ao | ||
| b | b | c | c | ch | č | ||
| d | d | e | e | ei | ej | ||
| f | f | g | g | h | h | ||
| i | i | ia | ja | iao | jao | ||
| ie | je | iu | ju/iu | j | dž | ||
| k | k | l | l | m | m | ||
| n | n | ng | ng | o | o | ||
| ong | ung | ou | ov | p | p | ||
| q | č | r | ž/r | s | s | ||
| sh | š | t | t | u | u | ||
| ua | va/ua | uai | vaj/uaj | ui | vi/ui | ||
| uo | vo/uo | ü | i | w | v | ||
| x | š | y | j | yu | ji | ||
| z | dz | zh | dž |
V Wikipediji se za prečrkovanje kitajskih besed uporablja začasna kompromisna pravila:
- Izvirna kitajska imena zemljepisnih pojmov in oseb se v Wikipediji prečrkujejo iz pinjina v skladu s Slovenskim pravopisom, vendar pa je v primeru, ko kitajska beseda v pinjinu vsebuje črke q, x in j, le-te potrebno zapisati kot č, š in dž. V primeru, ko je po Slovenskem pravopisu na razpolago izbira med črkami slovenske abecede in črkami, ki jih v slovenski abecedi ni, je potrebno izbrati črke iz slovenske abecede. Prečrkovanje iz pinjina poteka po pravilih, ki so razvidna iz zgornje tabele.
- Postopek prečrkovanja iz Wade-Gilesovega zapisa ali iz zapisa v jyutpingu v Wikipedijin zapis je dvostopenjski. Najprej je Wade-Gilesov zapis ali zapis v jyutpingu v skladu s splošnimi standardi potrebno prečrkovati v pinjinski zapis, nato pa je potrebno pinjinski zapis prečrkovati v Wikipedijin zapis.
- Pinjinski zapis naslovne teme in po potrebi tudi njen Wade-Gilesov zapis ali zapis v Jyutpingu morajo biti v članku omenjeni v oklepaju takoj za poslovenjenim imenom z uporabo predloge
{{zh|t= |s= |p= |w= j= }}, kjer se lahko za geslom t= vpisuje tradicionalno kitajsko pismenko in za geslom s= poenostavljeno kitajsko pismenko. Za geslom p= se vpisuje pinjinski zapis, za geslom w= se vpisuje Wade-Gilesov zapis, za geslom j= pa zapis v jyutpingu. - Pri naslovni temi mora biti obvezno narejena preusmeritev iz pinjinskega zapisa na Wikipedijino prečrkovanje.
- Če oseba s kitajskim imenom živi izven Kitajske in večinoma uporablja latinizirano ime, se uporabi latinizirano ime kot ga ima oseba v dokumentih.
- V primeru dvoma kako se kakšno ime pravilno zapiše, se uporablja pinjin.
- V članku, v katerem se uporablja veliko kitajskih besed, je priporočljivo izdelati primerjalno tabelo pogosto uporabljenih besed v Wikipedijinem prečrkovanju in v zapisu pinjin.
- Pravila prečrkovanja kitajskih besed na slovenski Wikipediji so začasna in prenehajo veljati, če skupnost Wikipedije izbere nova pravila, ali če izide novi slovenski pravopis, ki bi uveljavil pravilo, da se kitajske besede zapisujejo v pinjinu.