Vsevolod IV. Kijevski
Vsevolod Svjatoslavič Rdeči (ukrajinsko, rusko Всеволод Святославич Чермный) je bil knez iz dinastije Rurikidov,[1] * 12. stoletje, † avgust 1212, Černigov, Černigovska kneževina.
| Vsevolod Svetoslavič Rdeči | |
|---|---|
 Vsevolod Rdeči v Perejaslavlu zapira svojega sina Mihaila | |
| Knez Staroduba | |
| Tenure | 1198 — 1201 |
| Predhodnik | Oleg Svjatoslavič |
| Naslednik | Gleb Svjatoslavič |
| Knez Černigova | |
| Tenure | 1204 — 1210 |
| Predhodnik | Oleg Svjatoslavič |
| Naslednik | Rjurik Rostislavič/Olgovič |
| Knez Černigova | |
| Tenure | okoli 1212 |
| Predhodnik | Rjurik Rostislavič/Olgovič |
| Naslednik | Gleb Svjatoslavič |
| Veliki kijevski knez | |
| Tenure | 1206 — 1207 |
| Predhodnik | Rjurik Rostislavič |
| Naslednik | Rjurik Rostislavič |
| Veliki kijevski knez | |
| Tenure | 1210 — 1212 |
| Predhodnik | Rjurik Rostislavič |
| Naslednik | Ingvar Jaroslavič |
| Rojstvo | 12. stoletje |
| Smrt | avgust 1212 Černigov, Černigovska kneževina |
| Pokop | |
| Zakonec | Marija, hčerka Kazimirja II. Pravičnega |
| Potomci več... | Mihail Andrej ? Agafija Vera-Oljona |
| Rodbina | Rurikidi |
| Oče | Svjatoslav Vsevolodovič |
| Mati | Marija Vasiljkovna |
| Religija | pravoslavje |
Mjegovo krstno ime je bilo Danil.[2] Bil je veliki kijevski knez, knez Černigova in knez Belgoroda.[2] Bil je eden od najuspešnejših černigovskih knezov Olgovičev. On sam je razširil černigovsko oblast na ozemlje od Haliča preko Kijeva in Perejaslavla do Černigova.[2] Arhitekturni in posredni dokazi kažejo, da je začel gradbene projekte v Černigovu: v mesto je poslal skupino gradbenikov, ki je tam med letoma 1211 in 1214 zgradila cerkev sv. Paraskeva Pjatnisa.[2]
Mladost
urediBil je tretji sin Svjatoslava Vsevolodoviča, ki je kasneje postal veliki kijevski knez, in njegove žene Marije Vasiljkovne Polocke.[2] Med 11. oktobrom in 24. decembrom 1178 se je poročil s hčerko poljskega vojvode Kazimirja II. Pravičnega. Njeno ime ni znano.[3] Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je bila Anastazija, po podatkih v drugih virih pa je bila Marija in se je verjetno po poroki preimenovala v Anastazijo.
Ko je kan Končak s svojimi Kumani februarja 1184 oropal perejaslavsko ozemlje vse do Dimitrova, je Svjatoslav Vsevolodovič poslal svoje sinove, vključno z Vsevolodom, in svoje čete h knezu Igorju Svjatoslaviču v Novgorod-Severski in mu ukazal, naj zasleduje napadalce.[2] Igor Svjatoslavič je roparje dohitel reki Hiriji, pritoku Vorskle, in jih veliko ujel. Sovražne bande so po letu 1187 pogosto plenile v porečju Rosa in černigovskih deželah.[2]
Leta 1192 je Svjatoslav Vsevolodovič poslal svoje sinove Vsevoloda, Vladimirja in Mstislava na pohod proti Kumanom.[2] Pohod, ki ga je spet vodil Igor Svjatoslavič, je bil namenjen plenjenju kumanskih taborov. Olgoviči so se podali globoko v stepo, mimo Kurska v zgornji tok reke Oskol. Kumani so jih tam pričakali z veliko vojsko in Igor Svjatoslavič je ukazal nočni umih pred premočnim nasprotnikom.[2]
Vsevolodov oče je umrl v zadnjem tednu julija 1194. Njegov naslednik je postal očetov starejši brat Jaroslav Vsevolodovič.[2] Jeseni 1196 je Jaroslav Vsevolodovič ukazal Vsevolodu in njegovemu bratu Mstislavu Svjatoslaviču, naj ga spremljata na pohodu proti velikemu vladimirskemu knezu Vsevolodu III. Jurjeviču in smolenskemu knezu Davidu Rostislaviču, ki sta ropala po ozemlju Olgovičev.[2]
Černigovski knez in borba za Kijev
uredi
Po smrti Romana Gališkega je pomagal svojemu drugemu bratrancu Vladimirju Igoreviču, da je zasedel njegovo mesto. Po poskusu sina Vsevoloda Veliko gnezdo, da zasede Galič (1206), je prekinil mir, pregnal Rjurika Rostislaviča iz Kijeva, Jaroslava pa iz Perejaslavlja in na njegovo mesto postavil svojega sina Mihaila. Rjurik je odšel v Ovruč, njegov sin Rostislav v Višgorod, njegov nečak Mstislav Romanovič pa v Belgorod. Še isto leto se je Rjurik združil s svojimi sinovi in nečaki, izgnal Olgoviče iz Kijeva in Perejaslavlja in se naselil v Kijevu. V Perejaslavelj je postavil svojega sina Vladimirja. Vsevolod Rdeči je pozimi nameraval s svojimi brati in Polovci osvojiti Kijev, ostal pred mestom tri tedne in se nato brez uspeha vrnil domov.
Leta 1207 se je Vsevolod Rdeči združil s Svetopolkom Jurjevičem in Vladimirjem Igorevičem iz Galicije in zasedel Kijev, Trepol, Belgorod in Torčesk. Kronike pišejo, da je s svojimi Polovci v ruski deželi naredil veliko zla. Rurik je pobegnil v Ovruč. Rjurik se je še isto leto nenadoma vrnil v Kijev in izgnal Vsevoloda Rdečega.
Zadnja leta
urediPo tradicionalni različici nadaljevanja dogodkov se je Vsevolod Rdeči leta 1210 vrnil v Kijev in izgubil Černigov v Rjurikovo korist. Sodobne študije R.V. Zotova[5] in A.P. Pjatnova[6] so odkrile, da je Rurik Rostislavič umrl leta 1210, kar je omogočilo, da Vsevolod Rdeči ponovno zavzame Kijev. Černigovski Rjurik je bil Rjurik Olgovič, starejši nečak Vsevoloda Rdečega. Znano je, da so leta 1212 Jaroslaviči zasedli Višgorod v Kijevski deželi. V tej situaciji je bil med Vsevolodom Veliko gnezdo in Olgoviči sklenjen mir, ki so ga potrdili s poroko Jurija Vsevolodoviča Vladimirskega s černigovsko princeso Agafjo Vsevolodovno.
Leta 1211 so Madžari in volinski knezi pregnali Igoreviče iz Galiča in Vsevolod Rdeči je izkoristil to priložnost, da je Rostislaviče popolnoma izrinil z juga. Po smrti Vsevoloda Veliko gnezdo je obtožil smolenske Rostislaviče, da so v Galiču obesili dva Igoreviča. V odgovor so smolenski Rostislaviči s podporo Novgorodcev že leta 1212 pregnali Olgoviče iz Kijeva. Na kijevski prestol so postavili Ingvarja Jaroslaviča. ki je kmalu zatem umrl. Zamenjal ga je Mstislav Romanovič iz Smolenska. Lavrentijev letopis za leto 1215 kot černigovskega kneza omenja mlajšega brata Vsevoloda Gleba.
Družina
uredi14. oktobra/24. decembra 1178[1]/14. novembra 1179 se je poročil z Marijo, preimenovano v Anastazijo, hčerko poljskega vojvode Kazimirja II. in njegove žene Helene Znojmske.[1][2] Z njo je imel tri otroke:
- Mihaila Vsevolodoviča (ok. 1185 – ubit 20. septembra 1246), kneza Černigova, Novgoroda, Kijeva in Galiča,
- Andreja Vsevolodoviča ?[7] (umrl 1263), kneza Černigova,
- Arafijo Vsevolodovno (ubita 1238), ženo Jurija Vsevolodoviča Vladimirskega,
- Vero-Aljono Vsevolodovno (? – po 1208), poročeno z Mihailom Vsevolodovičem Pronskim, in
- Svetoslava ? [8] (umrl 1232).
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 Cawley, Charles (14. marec 2009). Russia, Rurikids. Medieval Lands database. Foundation for Medieval Genealogy. Pridobljeno 11. januarja 2017.
- ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 Dimnik, Martin. The Dynasty of Chernigov - 1146-1246.
- ↑ Dobosz, Józef (2014). Kazimierz II Sprawiedliwy. Poznań: Wydawnictwo Poznańskie. str. 267. ISBN 978-83-7177-893-3.
- ↑ »Лицевой летописный свод XVI века. Русская летописная история. Книга 4. 1205-1216 гг«. runivers.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2021. Pridobljeno 23. septembra 2021.
- ↑ О черниговских князьях по Любецкому синодику и о Черниговском княжестве в татарское время Arhivirano 2013-10-04 na Wayback Machine. str. 57—63.
- ↑ Борьба за киевский стол в 1210-е. Спорные вопросы хронологии Arhivirano 2020-07-16 na Wayback Machine..
- ↑ Войтович Л. В. КНЯЗІВСЬКІ ДИНАСТІЇ CXIДНОЇ ЄВРОПИ
- ↑ Безроднов В. С. КНЯЗЬЯ БРЯНСКИЕ, ИХ ПРОИСХОЖДЕНИЕ И ПОТОМСТВО.
Viri
uredi- Dimnik, Martin. The Dynasty of Chernigov - 1146-1246. Cambridge University Press, 2003, Cambridge ISBN 978-0-521-03981-9.
- Воскресенская летопись // ПСРЛ, т. 7. — СПб., 1856.
- Войтович Л. В. Ольговичі. Чернігівські і сіверські князі. // Князівські династії Східної Європи (кінець IX — початок XVI ст.): склад, суспільна і політична роль. Історико-генеалогічне дослідження (укр.). — Львів: Інститут українознавства ім. І. Крип’якевича, 2000. ISBN 966-02-1683-1.
- Татищев В. Н. История Российская. — М., 1964. — Т. 3.
- Экземплярский А. В. Черниговские,_князья Черниговские, князья // Русский биографический словарь: в 25 томах. — СПб.—М., 1896—1918.
Vsevolod IV. Kijevski Umrl: avgust 1212
| ||
| Predhodnik: Ingvar Jaroslavič |
Veliki kijevski knez 1203 |
Naslednik: Rjurik Rostislavič |
| Predhodnik: Oleg III. Svjatoslavič |
Černigovski knez 1204–1206/1208 |
Naslednik: Gleb Svjatoslavič |
| Predhodnik: Rjurik Rostislavič |
Veliki kijevski knez 1206 |
Naslednik: Rurik Rostislavič |
| Nov naziv | Belgorodski knez 1206 |
Naslednik: Gleb Svjatoslavič |
| Predhodnik: Rjurik Rostislavič |
Veliki kijevski knez 1207 |
Naslednik: Rjurik Rostislavič |
| Predhodnik: Rjurik Rostislavič |
Veliki kijevski knez 1208–1212 |
Naslednik: Ingvar Jaroslavič |