Vrtovin

naselje v Sloveniji

Vrtovin je naselje v Občini Ajdovščina.

Vrtovin
Vrtovin Slovenia.jpg
Vrtovin se nahaja v Slovenija
Vrtovin
Vrtovin
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°53′59.68″N 13°48′46.04″E / 45.8999111°N 13.8127889°E / 45.8999111; 13.8127889Koordinati: 45°53′59.68″N 13°48′46.04″E / 45.8999111°N 13.8127889°E / 45.8999111; 13.8127889
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPrimorska
Tradicionalna pokrajinaGoriška regija
ObčinaAjdovščina
Površina
 • Skupno16,14 km2
Nadm. višina
159,3 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno452
 • Gostota28 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Vrtovin - Vaško jedro
LegaObčina Ajdovščina
RKD št.22544 (opis enote)[2]

PrebivalstvoUredi

Etnična sestava 1991:
Slovenci: 463 (100 %)

Školj sv. PavlaUredi

 
Sv. Pavel nad Vrtovinom
 
Rimski zbiralnik vode nad Vrtovinom

To je 250 m visok grič severno od Vrtovina in severozahodno od naselja Lozarji, kjer se konča lokalna cesta. Ker so skoraj vsa njegova pobočja strma, celo prepadna, je bil že od prazgodovine varno mesto za naselitev. Arheološke najdbe z njega segajo od antike, pa nazaj v železno, bronasto in bakreno dobo. Potem, ko so območje zavzeli Rimljani, je bila na griču vojaška postojanka, ki je predvsem varovala pomembno pot po Vipavski dolini (iz Ogleja v Emono). Tik južno, pod stenami griča, je bil takrat vodni vir (danes ga ni več), nad katerim so Rimljani zgradili kompleks vodnega stolpa in cisterne. Ruševine zgradbe, nekdaj visoke vsaj 11 m, so vidne še danes in so celo najvišje antične ruševine na ozemlju Slovenije. Vodo so v postojanko na griču nosili po strmih stopnicah, vsekanih v skalo.

Ob razpadu imperija je naselbina na griču verjetno služila kot pribežališče za romanizirano prebivalstvo pred valovi barbarskih ljudstev, ki so se selila iz Panonske nižine v severno Italijo (Goti, Langobardi, Slovani). Morda je na vršni planoti že takrat stala starokrščanska cerkvica, sedanja zgradba, posvečena sv. Pavlu, je bila zgrajena okrog leta 1500. V času turških vpadov je bil na griču spet utrjen tabor, podobno, kot pri sv. Mariji nad Vitovljami. Nato je bil kraj opuščen, cerkev pa je bila obnovljena šele leta 1947 in nazadnje 2014.

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 22544". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.