Vrtovi Fin, Kašan

vrt v Kašanu; iranska narodna dediščina

Vrtovi Fin (perzijsko باغ فین‎ Bagh-e Fin) so v Kašanu v Iranu, je zgodovinski perzijski vrt. Tu je kopel Fin, kjer je Amirja Kabirja, kadžarskega kanclerja, umoril morilec, ki ga je poslal kralj Nasrudin-šah Kadžar leta 1852. Dokončani leta 1590, so vrtovi Fin najstarejši ohranjen vrt v Iranu.[1]

Vrtovi Fin, Kašan
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeBagh-e Fin
Vrtovi Fin
DelThe Persian Garden
LegaKašan, provinca Isfahan, Iran
Koordinati33°56′47″N 51°22′21″E / 33.9463772°N 51.3725853°E / 33.9463772; 51.3725853
Površina7,6 ha
Varovalni pas173,4 ha
VključujeFin Hammam
Kriterij
Kulturni: (i)(ii)(iii)(iv)(vi)
Referenca1372-004
Vpis2011 (35. zasedanje)
Vrtovi Fin, Kašan se nahaja v Iran
Vrtovi Fin, Kašan
Lega: Vrtovi Fin, Kašan
Risba Pascal Coste

V zahodnem delu vrta je Narodni muzej Kašana z arheološkimi najdbami iz Tepe-Sialka, Tšoga Zanbila, Hasanluja, Korvina in Lorestana. Na ogled so tudi etnografski predmeti, kaligrafija (Nastaliq) umetnikov iz obdobja Kadžar in sodobna ročna dela.

Zgodovina

uredi

Izvor vrta je lahko pred obdobjem Safavidov; nekateri viri navajajo, da je bil vrt preseljen iz drugega kraja, vendar dokumentacija o tem ni bila najdena.[2]

Vrt v današnji obliki je bil zgrajen pod vladavino Abasa I. perzijskega šaha (1571-1629), kot tradicionalni bagh v bližini vasi Fin, ki je nekaj kilometrov jugozahodno od Kašana.[3]

Vrt je bil nadalje razvit v času Safavidov, do Abasa II. (1633-1666). V času vladavine Fat'ha Ali šaha Kadžara je bil zelo priznan in je bil precej razširjen.

Vrt je pozneje trpel zaradi zanemarjanja in je bil večkrat poškodovan, dokler ni bil leta 1935 naveden kot nacionalna last Irana. 8. septembra 2007 je bil Bagh-e Fin vpisan na Unescov poskusni seznam.

Unesco je vrt razglasil za svetovno dediščino 18. julija 2012.

Struktura

uredi

Vrt obsega 2,3 ha z glavnim dvoriščem, obdanim z obzidjem s štirimi krožnimi stolpi. V skladu z mnogimi perzijskimi vrtovi tega obdobja. V vrtovih je veliko vodnih objektov.

Ti so se napajali iz izvira na pobočju hriba Solejmanijeh za vrtom s pomočjo sistema kanata, pritisk vode pa je bil tolikšen, da je bilo mogoče zgraditi veliko število obtočnih bazenov in fontan brez potrebe po mehanskih črpalkah.

Vrt vsebuje številne ciprese in združuje arhitekturne značilnosti obdobij Safavidov, Zandijeh in Kadžarov.

Sklici

uredi
  1. https://www.telegraph.co.uk/gardening/gardenstovisit/3349964/The-worlds-50-most-beautiful-gardens-Asia-Africa-Australasia-and-the-Americas.html
  2. Iranian Cultural Heritage, Handicrafts and Tourism Organization. »Bagh-e Fin (Fin Garden), Kashan«. Unesco tentative list. Pridobljeno 15. aprila 2008.
  3. »Bagh-e Fin«. gardenreview.com. Pridobljeno 16. aprila 2008.

Zunanje povezave

uredi