Vomitorium

Vomitorium je obokan vhod, tako na ravni arene kot znotraj cavee, to je pod ali za vrsto sedežev v amfiteatru ali stadionu, skozi katerega lahko ob koncu predstave hitro izstopijo velike množice obiskovalcev. Lahko so tudi poti za vstop in odhod akterjev.[1]

Položaj vomitoriuma

Latinska beseda vomitorium, množina vomitoria, izhaja iz glagola vomō, vomere, za 'bruhalnik'. V stari rimski arhitekturi so bili vomitoriji zasnovani tako, da so zagotavljali hitro izstopanje velikih množic na/v amfiteatre in stadione, kot v sodobnih športnih stadionih in velikih gledališčih.[2]


Napačna razlaga izrazaUredi

 
Vomitorium rimskega amfiteatra v Trierju

Obstaja pogosto napačno prepričanje, da so antični Rimljani določili prostore, imenovane vomitorij, za namen dejanskega bruhanja, kot del cikla popivanja in čiščenja[3]. Po mnenju Cicerona se je Julij Cezar enkrat izognil atentatu, ker se je po večerji počutil slabo. Namesto da bi šel na latrino, kjer so ga čakali njegovi morilci, je odšel v svojo spalnico in se izognil atentatu[4]. To je lahko izvor napačne razlage. Dejanski izraz vomitorium se ne pojavlja vse do 4. stoletja pr. n. št., približno 400 let po Cezarju in Ciceronu.[5]

SkliciUredi

  1. "Vomitorium". Oxford Dictionary. Oxford Dictionaries. Pridobljeno dne 2 December 2010.
  2. Longfellow, William P.P., ur. (1903). A cyclopaedia of works of architecture in Italy, Greece, and the Levant. New York: Charles Scribner's Sons. str. xxxii.
  3. Radin, Alice P. (8 January 2003). "Fictitious facts: The case of the vomitorium". APAClassics.org. American Philological Association. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2003-03-20.
  4. Anna (May 8, 2005). "Roman Vomit Collectors". Fascinating History blog.
  5. McKeown, J.C. (2010). A Cabinet of Roman Curiosities: Strange Tales and Surprising Facts from the World’s Greatest Empire. Oxford University Press. str. 153–154. ISBN 978-0-19-539375-0.

Zunanje povezaveUredi