Volitve v Evropski parlament 2024
Volitve v Evropski parlament 2024 so potekale med 6. in 9. junijem leta 2024 v vseh državah članicah Evropske Unije.[1]
| ||||||
|
To so bile hkrati prve volitve v Evropski parlament po brexitu. Zaradi brexita je bilo januarja 2020 27 sedežev iz britanske delegacije razdeljenih drugim državam. Ostalih 46 sedežev je bilo ukinjenih, skupno število evropskih poslancev pa se je po tem zmanjšalo s 751 na 705, kolikor naj bi jih Evropska unija prvotno tudi volila na volitvah 2024.[2][3]
Na plenarnem zasedanju dne 13. septembra 2023 pa so poslanci potrdili povečanje števila sedežev iz 705 na 720. Novih 15 sedežev so razdelili med 12 držav članic, med njimi je enega dobila tudi Slovenija. Po novem ima Slovenija tako v Evropskem parlamentu 9 predstavnikov oz. evroposlancev.[4][5]
Volilna udeležba za Evropsko unijo je bila 51,05 %, najvišja od leta 1999. Najvišja udeležba je bila v Belgiji (89,01 %), najnižja pa na Hrvaškem (21,35 %). V Sloveniji je bila udeležba 41,80 %, kar je največ od vseh dotedanjih evropskih volitev v državi.[6]
Razpis volitev
urediStalni predstavniki članic EU so se v sredini maja 2023 dogovorili o datumu volitev. Švedsko predsedstvo Sveta EU je sporočilo, da bodo potekale med četrtkom, 6. junijem in nedeljo, 9. junijem 2024.[7]
Rezultati
urediPo političnih skupinah
urediEvropska skupina (2024-29) | Vodilni kandidati | Glasovi | Osvojeni mandati | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Glasovi | % | Število poslancev | ∆ | |||||||
EPP | Evropska ljudska stranka
European People's Party group |
TBA | 21,20 | 188 / 720
|
+1 | |||||
S&D | Napredno zavezništvo socialistov in demokratov
Progressive Alliance of Socialists and Democrats |
TBA | 19,20 | 136 / 720
|
–12 | |||||
Patriots | Domoljubi za Evropo
Patriots for Europe |
TBA | 11,70 | 84 / 720
|
+8 | |||||
ECR | Evropski konservativci in reformisti
European Conservatives and Reformists |
Nicola Procaccini |
TBA | 12,20 | 78 / 720
|
+16 | ||||
Renew | Renew Europe
Renew Europe |
TBA | 10,50 | 77 / 720
|
–20 | |||||
G/EFA | Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze
Greens–European Free Alliance |
Bas Eickhout |
TBA | 7,30 | 53 / 720
|
–14 | ||||
GUE/NGL | Skupina levice v evropskem parlamentu - GUE/NGL
The Left in the European Parliament – GUE/NGL |
TBA | 6,70 | 46 / 720
|
–1 | |||||
ESN | Evropa suverenih narodov
Europe of Sovereign Nations |
Stanisław Tyszka |
– | – | 25 / 720
|
na novo | ||||
NI | Samostojni poslanci
Non-Inscrits |
/ | TBA | TBA | 12 / 720
|
-24 | ||||
Others | Novoizvoljeni poslanci, ki ne pripadajo nobeni politični skupini v EP z iztekajočim se mandatom
Others |
/ | TBA | TBA | 21 / 720
|
Po državah
urediDržava | Politične skupine | Skupaj | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
EPP | S&D | ECR | Renew | ID | G/EFA | Levica | Nepovezani | ||
Avstrija |
5 | 5 | 2 | 6 | 2 | 20 | |||
Belgija |
3 | 4 | 3 | 5 | 3 | 2 | 2 | 22 | |
Bolgarija |
6 | 2 | 1 | 5 | 5 | 17 | |||
Ciper |
2 | 1 | 1 | 1 | 1 | 6 | |||
Češka |
5 | 3 | 1 | 1 | 1 | 10 | 21 | ||
Danska |
2 | 3 | 1 | 4 | 1 | 3 | 1 | 15 | |
Estonija |
2 | 2 | 2 | 1 | 7 | ||||
Finska |
4 | 2 | 1 | 3 | 2 | 3 | 15 | ||
Francija |
6 | 13 | 4 | 13 | 30 | 5 | 9 | 1 | 81 |
Grčija |
7 | 3 | 2 | 4 | 5 | 21 | |||
Hrvaška |
6 | 4 | 1 | 1 | 12 | ||||
Irska |
4 | 1 | 4 | 3 | 2 | 14 | |||
Italija |
9 | 21 | 24 | 8 | 4 | 2 | 8 | 76 | |
Latvija |
2 | 1 | 3 | 1 | 1 | 1 | 9 | ||
Litva |
3 | 2 | 2 | 2 | 1 | 1 | 11 | ||
Luksemburg |
2 | 1 | 1 | 1 | 1 | 6 | |||
Madžarska |
7 | 2 | 12 | 21 | |||||
Malta |
3 | 3 | 6 | ||||||
Nemčija |
30 | 14 | 8 | 16 | 4 | 24 | 96 | ||
Nizozemska |
6 | 4 | 1 | 7 | 6 | 6 | 1 | 31 | |
Poljska |
23 | 3 | 20 | 1 | 6 | 53 | |||
Portugalska |
7 | 8 | 2 | 2 | 1 | 21 | |||
Romunija |
10 | 11 | 6 | 3 | 1 | 2 | 33 | ||
Slovaška |
1 | 6 | 8 | 15 | |||||
Slovenija |
5 | 1 | 2 | 1 | 9 | ||||
Španija |
22 | 20 | 6 | 1 | 4 | 4 | 4 | 61 | |
Švedska |
5 | 5 | 3 | 3 | 3 | 2 | 21 |
Volilni sistem
urediDržava članica | Datum volitev | Volilna starost | Obvezno glasovanje | Glasovanje odsotnih | Starost za kandidiranje | Volilni prag | Sedežev | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2019 | 2024 | |||||||
Avstrija | 9. junij | 16 | Ne | Po pošti | 18 | 4% | 19 / 705
|
20 / 720
|
Belgija | 9. junij | 16 | Da | Po pošti Po pooblaščencu |
21 | 5% | 21 / 705
|
22 / 720
|
Bolgarija | 9. junij | 18 | Da | — | 21 | 5,9% | 17 / 705
|
17 / 720
|
Ciper | 9. junij | 18 | Ne | — | 21 | 1,8% | 6 / 705
|
6 / 720
|
Češka | 7.–8. junij | 18 | Ne | — | 21 | 5% | 21 / 705
|
21 / 720
|
Danska | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 18 | — | 14 / 705
|
15 / 720
|
Estonija | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti Po spletu |
21 | — | 7 / 705
|
7 / 720
|
Finska | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 18 | — | 14 / 705
|
15 / 720
|
Francija | 9. junij | 18 | Ne | Po pooblaščencu | 18 | 5% | 79 / 705
|
81 / 720
|
Grčija | 9. junij | 17 | Da | — | 25 | 3% | 21 / 705
|
21 / 720
|
Hrvaška | 9. junij | 18 | Ne | — | 18 | 5% | 12 / 705
|
12 / 720
|
Irska | 7. junij | 18 | Ne | — | 21 | N/A | 13 / 705
|
14 / 720
|
Italija | 9. junij | 18 | Ne | — | 25 | 4% | 76 / 705
|
76 / 720
|
Latvija | 8. junij | 18 | Ne | Po pošti | 21 | 5% | 8 / 705
|
9 / 720
|
Litva | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 21 | 5% | 11 / 705
|
11 / 720
|
Luksemburg | 9. junij | 18 | Da | Po pošti | 18 | — | 6 / 705
|
6 / 720
|
Madžarska | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 18 | 5% | 21 / 705
|
21 / 720
|
Malta | 8. junij | 16 | Ne | — | 18 | N/A | 6 / 705
|
6 / 720
|
Nemčija | 9. junij | 16 | Ne | Po pošti | 18 | — | 96 / 705
|
96 / 720
|
Nizozemska | 6. junij | 18 | Ne | Po pošti Po pooblaščencu |
18 | 3,2% | 29 / 705
|
31 / 720
|
Poljska | 9. junij | 18 | Ne | — | 21 | 5% | 52 / 705
|
53 / 720
|
Portugalska | 9. junij | 18 | Ne | — | 18 | — | 21 / 705
|
21 / 720
|
Romunija | 9. junij | 18 | Ne | — | 23 | 5% | 33 / 705
|
33 / 720
|
Slovaška | 8. junij | 18 | Ne | — | 21 | 5% | 14 / 705
|
15 / 720
|
Slovenija | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 18 | — | 8 / 705
|
9 / 720
|
Španija | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 18 | — | 59 / 705
|
61 / 720
|
Švedska | 9. junij | 18 | Ne | Po pošti | 18 | 4% | 21 / 705
|
21 / 720
|
Glavni kandidati
urediSistem Spitzenkandidat
urediPred volitvami v Evropski parlament leta 2014 je bil uveden nov neformalni sistem za izbiro predsednika Evropske komisije (pogovorno poznan kot sistem Spitzenkandidat), ki določa, da bo kandidat tiste strankarske skupine, ki bo pridobila največ sedežev (ali tista, ki bo uspela zagotoviti podporo večinske koalicije), postal predsednik Komisije.[8] Ta sistem temelji na ideji, da bi predsednik Komisije moral biti nekdo, ki ga podpre večina v Evropskem parlamentu, in ne zgolj kandidat, ki ga predlagajo voditelji držav članic EU za zaprtimi vrati. Leta 2014 je bil kandidat največje skupine Jean-Claude Juncker na koncu nominiran in izvoljen za predsednika Komisije.[9] Voditelji evropskih strank so si leta 2019 prizadevali ponovno uvesti sistem, pri čemer so izbrali glavne kandidate in organizirali televizijsko razpravo med temi kandidati.[10] Po volitvah je bila za predsednico komisije izbrana nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen, čeprav pred volitvami ni kandidirala, medtem ko je bil Manfred Weber, vodilni kandidat EPP, ki je dobila največ sedežev, ni bil nominiran, saj ni uspel zagotoviti podpore nobene druge stranke.[11] Po imenovanju predsednice Komisije, ki ni bil Spitzenkandidat, medtem ko so drugi zahtevali njegovo obnovitev na volitvah leta 2024.[12][13][14]
Leta 2023 je več evropskih političnih strank napovedalo, da nameravajo nominirati glavnega kandidata za predsednika Evropske komisije za prihajajoče volitve.[15][16][17][18] ECR (Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi) [19][20] in ID (Stranka identitete in demokracije) sta to možnost zavrnili.[21] To pomeni, da ti dve skupini ne bosta imenovali posebnega kandidata za predsednika Komisije.
Pregled strankarskih kandidatov za predsednika Komisije v letu 2024
urediEvropska ljudska stranka
urediDesnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) je imela kongres 6. in 7. marca 2024 v Bukarešti. Na njem so izvolili svojega glavnega kandidata in sprejeli volilni program.[22]
19. februarja 2024 je Ursula von der Leyen napovedala kandidaturo za nov mandat.[23] Na marčnem kongresu je bila izvoljena za vodilno kandidatko, s 400 glasovi delegatov za in 89 proti.[24]
Stranka evropskih socialistov
urediLevosredinska Stranka evropskih socialistov (PES) je imela kongres 2. marca 2024 v Rimu. Kandidati so potrebovali podporo devetih polnopravnih strank članic PES, nominacije pa so se zaključile 17. januarja.[25] Na kongresu je bil za vodilnega strankarskega kandidata izbran Nicholas Schmit.[26]
Zavezništvo liberalcev in demokratov
urediLiberalno-demokratsko zavezništvo ALDE je imelo izredni kongres 20. in 21. marca 2024 v Bruslju. Na njem so izvolili svojega glavnega kandidata in sprejeli volilni program.[27]
Evropska demokratska stranka
urediKongres EDS bo potekal 8. marca 2024 v Firencah.[28]
Evropska zelena stranka
urediMed 2. in 4. februarjem 2024 je v Lyonu potekal kongres Evropske zelene stranke (EGP). Za glavna kandidata sta bila izvoljena Terry Reintke in Bas Eickhout.[29]
Evropska svobodna zveza
urediKongres Evropske svobodne zveze (EFA) se je odvil oktobra 2023, na njem pa sta bila za glavna kandidata stranke izbrana Maylis Roßberg in Raül Romeva.[30]
Evropska piratska stranka
urediEvropska piratska stranka je kongres izvedla januarja 2024 v Luksemburgu, za glavna kandidata sta bila nominirana Marcel Kolaja in Anja Hirschel.[31]
Volt Evropa
uredi27. novembra je v Parizu potekal volilni kongres Volt Evrope, glavnih kandidatov pa stranka še ni izbrala.[32]
Stranka evropske levice
urediKongres Stranke evropske levice (PEL) je potekal 24. in 25. februarja 2024 v Ljubljani, na njem so izbrali glavnega kandidata in potrdili volilni program.[33] Za vodilnega kandidata je bil izvoljen Walter Baier, nekdanji predsednik Komunistične stranka Avstrije.[34]
Kampanja
urediPrihodnost Ursule von der Leyen
urediAktualna predsednica Evropske komisije je januarja 2024 sporočila, da bo odločitev o morebitni vnovični kandidaturi sporočila do 19. februarja.[35] Do 21. februarja so v Evropski ljudski stranki prejeli le njeno kandidaturo, zato je postala edina kandidatka za nominirano glavno kandidatko stranke. Pogoji von der Leyen za sodelovanje z drugimi strankami so bili podpora EU, Natu, Ukrajini, demokraciji, evropskim vrednotam in vladavini prava.[36][37] Slovenska ljudska stranka, članica ELS, se je na njeno kandidaturo odzvala z besedami, da von der Leyen ni njihova izbira, saj da se "pod njenim vodstvom Evropska komisija ni ustrezno odzvala na ključne izzive EU".[38] Podporo sta ji prav tako odrekla evroposlanca iz vrst SDS, Romana Tomc in Milan Zver, ji pa je podporo izrekla Ljudmila Novak, evroposlanka iz vrst NSi.[39] Glasovanje o njeni kandidaturi bo potekalo 7. marca na volilnem kongresu v Bukarešti. Izvoljena je bila za vodilno kandidatko, s 400 glasovi za in 89 proti. V nagovoru se je strankarskim kolegom za zaupanje in podporo ter dejala, da ji je v največjo čast služiti Evropski uniji.[40]
Opombe
urediSklici
uredi- ↑ »Kdaj bo naslednje supervolilno leto?«. n1info.si. Pridobljeno 20. aprila 2023.
- ↑ »Italian proposal for who gets British MEP seats«. politico.eu. Pridobljeno 22. aprila 2023.
- ↑ »MEPs propose cut in their ranks after Brexit«. politico.eu. Pridobljeno 22. aprila 2023.
- ↑ »2024 European elections: 15 additional seats divided between 12 countries«. europarl.europa.eu. Pridobljeno 13. septembra 2023.
- ↑ »Evropski parlament potrdil deveti poslanski sedež za Slovenijo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. septembra 2023.
- ↑ »Volilna udeležba po državah (%)«. europarl.europa.eu. Pridobljeno 30. junija 2024.
- ↑ »Evropske volitve bodo od 6. do 9. junija 2024«. 24ur.com. Pridobljeno 20. maja 2023.
- ↑ »What is a spitzenkandidat?«. euronews (v angleščini). 24. april 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
- ↑ »The EU's Spitzenkandidat 2.0 is heading for a fall | Financial Times«. www.ft.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
- ↑ »First clashes liven up last EU Spitzenkandidat debate ahead of election«. www.euractiv.com (v britanski angleščini). 16. maj 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
- ↑ »Who killed the Spitzenkandidat?«. POLITICO (v angleščini). 5. julij 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. avgusta 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
- ↑ »Future of spitzenkandidaten could rest on next year's EU elections«. euronews (v angleščini). 19. maj 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
- ↑ »Is the Spitzenkandidat system really dead? Not if we act now«. www.euractiv.com (v britanski angleščini). 13. november 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
- ↑ »Why the EU's Spitzenkandidaten procedure should be revived before the next European Parliament elections«. EUROPP. 29. julij 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2023. Pridobljeno 21. avgusta 2023.
- ↑ »EPP backs spitzenkandidat, as other right parties abandon the process«. www.euractiv.com (v britanski angleščini). 5. maj 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 22. avgusta 2023.
- ↑ »Nicolas who? Socialists close in on challenger to take on Ursula von der Leyen«. www.politico.eu (v angleščini). 16. januar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2024. Pridobljeno 16. januarja 2024.
- ↑ »European Greens to field Spitzenkandidaten duo in 2024 EU elections«. European Greens (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 22. avgusta 2023.
- ↑ »The Left will have a spitzenkandidat for 2024 EU elections«. www.euractiv.com (v britanski angleščini). 19. junij 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2023. Pridobljeno 22. avgusta 2023.
- ↑ »ECR adopts manifesto but snubs lead candidate pick amid rifts«. Euractiv (v angleščini). 25. april 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2024. Pridobljeno 26. aprila 2024.
- ↑ »ECR Party adopts manifesto for European elections, decides not to put forward a lead candidate«. ECR Party (v angleščini). 24. april 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. aprila 2024. Pridobljeno 26. aprila 2024.
- ↑ »Liberals divided over 2024 EU election campaign strategy«. POLITICO (v angleščini). 5. julij 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. avgusta 2023. Pridobljeno 22. avgusta 2023.
- ↑ »European People's Party Congress in Bucharest«. EPP.eu (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2024.
- ↑ »Ursula von der Leyen announces bid for 2nd term«. Politico (v angleščini). Pridobljeno 9. marca 2024.
- ↑ »Ursula von der Leyen bo na evropskih volitvah vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. marca 2024.
- ↑ »PES Election Congress to take place in Rome«. PES.eu (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2024.
- ↑ »Schmit elected as lead candidate for Commission top job, pledging respect, EU values and combatting the right«. Euroactiv (v angleščini). Pridobljeno 9. marca 2024.
- ↑ »PRESS RELEASE - ALDE Party Council: two new Italian members, lead candidate process, new Secretary General«. aldeparty.eu (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2024.
- ↑ »The Convention of the European Democratic Party«. democrats.eu (v angleščini). Pridobljeno 22. februarja 2024.
- ↑ »Two MEPs, two outsiders join race for Greens' EU election lead candidates«. euractiv.com (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2024.
- ↑ »Maylis Roßberg and Raül Romeva ratified as EFA Spitzenkandidaten tandem«. e-f-a.org (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2024.
- ↑ »Anja Hirschel ist Spitzenkandidatin der Piratenpartei«. table.media (v nemščini). Pridobljeno 19. februarja 2024.
- ↑ »Volt Europa - European Election«. volteuropa.org (v angleščini). Pridobljeno 19. februarja 2024.
- ↑ »EUROPEAN LEFT GENERAL ASSEMBLY IN LJUBLJANA«. european-left.org (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2024.
- ↑ »Evropska levica volilno kampanjo zagnala v Sloveniji«. DELO.si. Pridobljeno 9. marca 2024.
- ↑ »Von der Leyen expected to announce candidacy for second term on February 19«. Politico (v angleščini). Pridobljeno 22. februarja 2024.
- ↑ »Spogledovanje s tršo desnico«. DELO.si. Pridobljeno 22. februarja 2024.
- ↑ »Von der Leyen bo v novem mandatu zagovarjala širitev EU na Zahodni Balkan«. n1info.si. Pridobljeno 22. februarja 2024.
- ↑ »Ursula von der Leyen po mnenju SLS ni primerna izbira«. SLS.si. Pridobljeno 22. februarja 2024.
- ↑ »Tomčeva ostro o Ursli von der Leyen: Je šibka voditeljica. Nima moje podpore«. siol.net. Pridobljeno 22. februarja 2024.
- ↑ »Ursula von der Leyen vodilna kandidatka EPP na evropskih volitvah«. 24ur.com. Pridobljeno 9. marca 2024.