Odpre glavni meni

Vojaško letališče Željava

Vojaško letališče Željava je bila največja letalska vojaška baza JLA v Jugoslaviji in na Balkanu. Nahaja se na mejnem območju med Hrvaško in Bosno pod vznožjem in v hribu Plješivica, v bližini Bihaća.

Vojaško letališče Željava

Zeljava3.jpg
Opuščena vzletna steza z vhodom v podzemni hangar

IATA: brezICAO: LYBI
Povzetek
Tip letališča Vojaško letališče
Upravitelj JLA
Nadmorska višina 343 m
Koordinate 44°50′11″N 15°45′29″E / 44.83639°N 15.75806°E / 44.83639; 15.75806Koordinati: 44°50′11″N 15°45′29″E / 44.83639°N 15.75806°E / 44.83639; 15.75806
Steze
Smer Dolžina Površina
ft m
14R/32L (BiH & HR) 8.350 2.545 asfalt
14L/32R (BiH) 8.235 2.510 asfalt
08R/26L (HR & BiH) 7.628 2.325 asfalt
01/19 (HR) 11.909 3.630 asfalt
08L/26R (BiH & HR) 7.267 2.215 asfalt

Vsebina

ZgodovinaUredi

Projekt o veliki letalski podzemni bazi z delovnim imenom »Objekt 505« je bil zamišljen že sredi 50. let 20. stoletja v strogi tajnosti. Po vdoru sil varšavskega pakta na Češkoslovaško so leta 1968 začeli z intenzivnimi gradbenimi deli pri vasici Željava. Glavni razlog, da so bazo začeli graditi prav tam, je zelo ugodna geološka sestava tal in lokacija pod hribom, ki je omogočala vzletanje letal izza radarske sence planine. Gradnja je potekala v strogi tajnosti celih dvanajst let. Cena izgradnje vojaške baze naj bi dosegla po nekaterih podatkih 4 milijarde ameriških dolarjev, po drugih pa 8,5 milijard ameriških dolarjev[navedi vir].

16. maja 1992, v času vojne na Hrvaškem in v Bosni, je vojska Republike Srbske krajine skoraj popolnoma uničila letališče in bazo.

Tehnične karakteristikeUredi

V planini so bile tri garažne galerije, široke prek 15 metrov, medsebojno povezane v obliki črke M, v katerih je bilo prostora za 58 letal. Ostali podzemni hodniki so bili široki od treh do dvanajst metrov. Skupna dolžina vseh hodnikov je znašala 3,5 kilometrov.

V notranjosti planine je delovala samostojna dizel-električna centrala za oskrbo baze z energijo. V galerije je bil s skladišča Pokoj pri Bihaću speljan tudi desetkilometrski posebni cevovod, ki je letala v bazi oskrboval s kerozinom. Baza je bila projektirana tudi za morebitni napad z jedrskim orožjem.

Izven planine so iz vsake galerije potekale tri vzletne steze, preko katerih sta bili nameščeni še dve vzletno-pristajalni stezi. V bližnji vojašnici v bližini vasi Ličko Petrovo Selo se je nahajala logistična baza.

Na vrhu planine Plješivica (1650 m) se je nahajal radar z dometom 400 kilometrov. Posadka s tedaj najmodernejšem radarjem lahko nadzirala velik del Italije, Avstrije in Madžarske.

V Željavi je bil nameščen 117. lovsko-letalski polk s 124. in 125. eskadriljo JLA, ki je razpolagal z letali Mig-21.

Zunanje povezaveUredi

Glej tudiUredi

  Ta vojaški članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.
  Ta članek o letališču je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.