Vladni vrtovi so javni park, delno zasnovan kot vrtovi, ki so ob jezeru Rotorua v središču Rotorue, Bay of Plenty, Severni otok, Nova Zelandija. Zgradila jih je vlada kot turistično atrakcijo in je še vedno med glavnimi turističnimi destinacijami na Novi Zelandiji.

Pogled v vladne vrtove z muzejem Rotorua v slugu predalčne lesene gradnje, prej Bath House
Zgodovinski pogled na vladne vrtove z okrasnim jezerom in kopališčem

Muzej Rotorua, ki je v nekdanji stavbi Bath House, gleda na vladne vrtove. Na voljo so športni objekti, vključno z bazenom Blue Baths, zelenico za balinanje in trato za kriket. Obstaja tudi glasbeni paviljon. Polinezijski Spa je blizu, ob jezeru Rotorua.[1]

Zgodovina

uredi

Del mesta je bil ljudstvu Maori znan kot Paepaehakumanu, severni del pa kot Motutara.[2] Območje, znano kot Paepaehakumanu, je bilo območje lovljenja ptic, kar je vodilo do njegovega imena.[3] Območje je zgodovinskega pomena za lokalne Maore, saj so se tu odvijale bitke. Maori so dali 50 hektarjev zemlje britanski kroni v poznih 19. stoletjih. Združeno območje Paepaehakumanu in Motutara je postalo znano kot sanatorijski rezervat ali bolj pogosto vladni vrtovi.

Vlada Nove Zelandije je tu leta 1908 odprla veliko kopališče. Druga stavba, Blue Baths, je bila odprta leta 1933, med številnimi polemikami, saj je bilo dovoljeno mešano kopanje.[4] Blue Baths so bile zaprte leta 1982 in obnovljene v letih 1999–2000.[5] Prvotno kopališče iz leta 1908 je bilo zaprto za kopanje leta 1966. Stavba je bila leta 1995 obsežno prenovljena in spremenjena v muzej.[6]

Vpis dediščine

uredi

Številni predmeti so zajeti v uradnih registracijah Heritage New Zealand. Nekdanja hiša Bath House, zdaj muzej Rotorua, in Blue Baths so registrirani v kategoriji I. Štiri stavbe so registrirane v kategoriji II, vključno Prinčev slavolok in Prehod, ki je bil zgrajen za kraljevi obisk vojvode in vojvodinje Yorške leta 1901; ta struktura je zdaj edinstvena na Novi Zelandiji. Območje kot celota je prav tako pokrito z registracijo zgodovinskega območja.

Slika Ime Kategorija Opis
  Nekdanje kopališče, zdaj muzej Rotorua Kategorija I Elizabetinska stavba v predalčni leseni izvedbi[7]
  Blue Baths Kategorija I Kopališče v slogu španskega misijona
  Prinčev slavolok in Prehod Kategorija II Slavolok, ki spominja na kraljevo krono, zgrajen za kraljevi obisk leta 1901
  Čajni paviljon Te Runanga in prodajalna vstopnic Kategorija II kiosk s čajem in sosednja manjša osmerokotna stavba, ki je služila kot blagajna[8]
  Rotunda Kategorija II Paviljon
  Vrtnarska koča Kategorija II koča za vrtnarja rezervata
  Vladni vrtovi Rotorua Zgodovinsko območje registracija dediščine, ki zajema celotno okolje[9]
  Vojni spomenik Arawa Zgodovinski spomenik Spomenik prve svetovne vojne Williama Henryja Feldona, ki ga je leta 1927 odkril vojvoda Yorški (kasneje kralj Jurij VI.)[10]

Sklici

uredi
  1. »Government Gardens«. Tourism New Zealand. Pridobljeno 10. julija 2016.
  2. "Rotorua Government Gardens Historic Area"[1]. New Zealand Heritage List/Rārangi Kōrero. Heritage New Zealand. Retrieved 10 July 2016.
  3. »Rotorua historical site receives Waahi Tapu status« (tiskovna objava). Destination Rotorua Marketing. 8. marec 2012. Pridobljeno 31. avgusta 2019 – prek Scoop.
  4. Utiger, Taryn (29. januar 2015). »Ancient history, new beginnings in Rotorua«. Stuff.co.nz. Pridobljeno 10. julija 2016.
  5. "Blue Baths"[2]. New Zealand Heritage List/Rārangi Kōrero. Heritage New Zealand. Retrieved 10 July 2016.
  6. "The Bath House (Former)"[3]. New Zealand Heritage List/Rārangi Kōrero. Heritage New Zealand. Retrieved 10 July 2016.
  7. "The Bath House (Former)"[4]. New Zealand Heritage List/Rārangi Kōrero. Heritage New Zealand. Retrieved 10 July 2016.
  8. "Te Runanga Tea Pavilion and Ticket Office (Former)"[5]. New Zealand Heritage List/Rārangi Kōrero. Heritage New Zealand. Retrieved 10 July 2016.
  9. "Rotorua Government Gardens Historic Area"[6]. New Zealand Heritage List/Rārangi Kōrero. Heritage New Zealand. Retrieved 10 July 2016.
  10. »Arawa war memorial, Rotorua | NZHistory, New Zealand history online«. nzhistory.govt.nz. Pridobljeno 7. septembra 2019.

Zunanje povezave

uredi