Vinko Zupan

Vinko Zupan, slovenski filolog, esejist in prevajalec, * 17. julij 1882, Varaždin, † 23. april 1915, Ljubljana.

Vinko Zupan
Portret
Rojstvo17. julij 1882({{padleft:1882|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Varaždin
Smrt23. april 1915({{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (32 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Hungary (1896-1915; angels; 3-2 aspect ratio).svg Avstro-Ogrska
Poklicesejist, jezikoslovec, prevajalec

Življenje in deloUredi

Zupan je osnovno šolo obiskoval v Zagrebu in Ljubljani in tu tudi klasično gimnazijo (1893-1901). Od jeseni 1901 je študiral slavistiko z germanistiko na univerzi v Pragi. Leta 1904 je 6 mesecev izpopolnjeval svojo francoščino v Ženevi. Zaradi živčne obolelosti je študij do 1906 prekinil, nato študiral slovansko, nemško in francosko filologijo na univerzi v Gradcu (1907/1908) in tam 1908 doktoriral. Januarja 1910 je postal neplačani praktikant v ljubljanski Licejski knjižnici, 1913 redno zaposlen vendar bil povečini bolan in iskal zdravja na Gorenjskem in končno v Heluanu pri Kairu. Ko se mu je pljučna bolezen popravila, pa je znova duševno zbolel in sredi marca 1915 moral v bolnišnico.

Na Zupanov razvoj je v Pragi vplival Tomáš Garrigue Masaryk, v Gradcu pa Anton Murko. Poglabljal se je v literaturo, naravoslovje in filozofijo in o tem veliko pisal. Komaj 8-letna publicistika kaže na njegovo dejavnost in nadarjenost. Posebej v kritiki mu je stalna bolehnost vsiljevala razdražljiv ton, kar je sprožalo polemične odgovore.

S pesmimi se je oglasil v slovenskih listih (Ljubljanski zvon, 1907) in drugih. Pomembnejši pa so njegovi eseji o Macharju (1907), Vrazu (1908), Masaryku (1910), Strindbergu (1912), prijatelju Antonu Dermoti (1914/1915) in nekaterih drugih. Raziskovalno težnjo kažejo članki Metrični vzori Prešernove podoknice Luna sije (1909), Luna sije in drugo (1914), Plagiati prof. Fr. Pengova (1914) in drugi. Napisal več knjižnih ocen, npr. Ivan Prijatelj, Janko Kersnik (1915). Iz francoščine je prevedel Maeterlinckovo Smrt mladega psička (1911) in začetek romana Anatola Francea Kuhinja pri kraljici Pédauque (1915), prevod je nadaljeval Oton Župančič.

Zunanje povezaveUredi

  • Pivec-Stele Melita. "Zupan Vinko". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.