Vinko Vodopivec, slovenski rimskokatoliški duhovnik in skladatelj, * 16. januar 1878, Ročinj, † 29. julij 1952, Vipava, pokopan v Kromberku.

Vinko Vodopivec
Portret
Rojstvo16. januar 1878({{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})
Ročinj
Smrt29. julij 1952({{padleft:1952|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (74 let)
Vipava
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Italija
 Avstro-Ogrska
Poklicskladatelj, duhovnik

Življenje uredi

.

Oče mu je bil učitelj in kantor Vincencu, mati mu je bila Antonija (rojena Makarovič). Deloval in ustvarjal je v zelo razgibanem in za slovenski narod, še posebej za Primorce, usodnem času. Zaradi izbranih osebnostnih lastnosti, globoke ljubezni do slovenske zemlje in njenih ljudi ter zaradi lahkotnosti in neposrednosti njegovega obsežnega glasbenega opusa, s katerim je zadel značaj in čut primorskega človeka, je že skoraj celo stoletje globoko navzoč v zavesti Primorcev. Njegove skladbe so še vedno sestavni del programa primorskih cerkvenih in posvetnih pevskih zborov. Vodopivčev duh ne pojema, pač pa enako kot pred leti plemeniti in navdušuje ljudi na Primorskem. Vodopivcu najprimernejši in najlepši spomenik so postavili primorski študentje v Ljubljani, ko so pod vodstvom Antona Nanuta v letu 1953 ustanovili Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec. Slednji še danes po Primorski in celotni Sloveniji ter po svetu seje Vodopivčevo ljubezen do življenja, do petja ter do slovenske besede in naroda nasploh. Zelo priljubljena je na amaterskih odrih njegova spevoigra v treh dejanjih Kovačev študent (1910).

Glej tudi uredi

Nadaljnje branje uredi

  • Več o Vinku Vodopivcu je zapisanega v knjigi Jožka Kraglja "Vinko Vodopivec - Življenje in delo", založba Ognjišče, Koper 1999 ter v Goriškem letniku, Zborniku Goriškega muzeja, št. 19, izid 1992, izdaja Goriški muzej, Nova Gorica.

Zunanje povezave uredi

  • Škulj Edo. »Vodopivec Vinko«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  • Skladatelj Vinko Vodopivec - prispevek radia ARS, 04. 02. 2018 Arhivirano 2018-02-05 na Wayback Machine.