Viadukt Šumljak se nahaja na hitri cesti H4, na odseku Razdrto-Vipava. Odsek preko Rebernic je zaradi strmih in slabo stabilnih pobočij Nanosa in njihove zahtevne morfologije ter geologije izredno zahteven. Poleg prehoda Trojan in Črnega Kala je odsek eden od najzahtevnejših na slovenskem avtocestnem križu.

Viadukt Šumljak
Zračni pogled na viadukt Šumljak, julij 2024
Uradno imeViadukt Šumljak
NamembaAvtocestni most
PrehodOdsek Razdrto-Vipava na (hitri cesti H4)
LokacijaLozice, Slovenija
LastnikDružba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.)
ProjektantViktor Markelj, gradbeni inženir (Ponting inženirski biro)
Tip mostuTehnologija pomičnega opažnega sistema, prekladna konstrukcija
MaterialArmirani beton
Skupna dolžina671 m
Širina21,08 m
Višinaod 6,5 do 17,50 m
Število razponov24 m + 19 × 31 m + 36 m + 22 m
KonstruktorPrimorje d.d.
Koordinati45°46′37.213″N 14°1′14.205″E / 45.77700361°N 14.02061250°E / 45.77700361; 14.02061250

Osnovni podatki

uredi

Viadukt je pobočni in je sestavljen iz dveh ločenih objektov, ki premoščata strmo pobočje z grapami, ceste in vodno zajetje relativno nizko nad terenom. S 671 m dolžine spada med daljše objekte na slovenskem avtocestnem omrežju. Poteka v pobočju nad nekdanjo glavno cesto Razdrto-Podnanos. Izredno težavna je bila izvedba predvidene geometrije ceste na območju tega viadukta, saj poteka os ceste v »S« krivini, niveleta se spušča s padcem 5,9 %. Normalni profil na objektu ustreza profilu hitre ceste z dvakrat po dvema prometnima pasovoma brez odstavnih pasov, s skupno širino 21,08 m.

Izgradnja

uredi

Prekladna konstrukcija se je gradila po enotni tehnologiji pomičnega opažnega sistema, kar je pripomoglo k boljšemu časovnem in finančnem izkoristku pri gradnji. Viadukt Šumljak se je gradil v istem času kot viadukt Črni Kal, zato je bil med gradnjo medijsko manj odmeven. Objekt je tehnično izjemno zahteven. Uporabljena tehnologija gradnje prekladne konstrukcije se v Sloveniji le redko uporablja. Projektant viadukta je Inženirski biro Ponting. Gradnjo konstrukcije je izvajalo podjetje Primorje. Gradnja 10 km dolgega odseka hitre ceste H4 preko Rebernic je potekala od 2002 do avgusta 2009, ko je bila hitra cesta H4 v celoti končana.

Galerija

uredi

Zunanje povezave

uredi
  • Ašanin Gole, Pedja (2004). "Viadukti in mostovi na slovenskih avtocestah". Dars, družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Celje, 2004. (COBISS)
  • Rosa, Simon, (2008). "Tehnologija in organizacija gradnje viadukta s pomičnim opažnim sistemom". Diplomska naloga, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 2008. (COBISS)