Ven Ding (kitajsko (文丁), Ven Vu Ding (文武丁) ali Taj Ding (太丁), z osebnim imenom Dzi Tuo (子托, pinjin Zǐ Tuō), je bil od leta 1116 do 1106 pr. n. št.[1] ali od leta 1112 do 1102/1 pr. n. št. kralj Kitajske.

Ven Vu Ding
文武丁
Vladanje1116–1106 pr. n. št. ali 1112–1102/1 pr. n. št.
PredhodnikVu Ji
NaslednikDi Ji
Rojstvo12. stoletje pr. n. št.
Smrt1106 pr. n. št. ali 1102/1 pr. n. št.
PotomciDi Ji
Bi Gan
Džidzi

Zapisi

uredi

Ven Ding je bil iz dinastije Šang. Po zapisih v Bambusnih letopisih je svojo prestolnico preselil iz Mova (沬) v Jin (殷).[2]

V drugem letu svojega vladanja je njegov vazal Dži, kralj Džova (季歷), napadel Džičeng, vendar je bil poražen.[3]

V tretjem letu vladanja je reka Huan presahnila.

V četrtem letu je Dži napadel Juvu Ronga (余无戎), ga premagal in ga pretvoril v podložnika Džova.

V sedmem letu je Dži napadel Šihu Ronga (始呼之戎) in zmagal.

Nekaj let kasneje je Dži porazil Šitu Ronga (翳徒戎) in ujel tri njegove generale. Ven Dinga je zaskrbelo, da bo Džov postal premočan, zato je Džija zaprl v podeželsko skladišče in ga izstradal do smrti.

Sklici

uredi
  1. Michael Loewe in Edward Shaughnessy, ur. (1999), The Cambridge History of Ancient China (太丁), Cambridge University Press, str. 25
  2. Bambusni letopisi.
  3. Sima Čjan. Zapisi velikega zgodovinarja.
Ven Ding
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Vu Ji
Kralj Kitajske
ok. 1116 pr. n. št. – ok. 1106 pr. n. št.
Naslednik: 
Di Ji