Velikoluska mušnica

vrsta glive

Velikoluska mušnica (znanstveno ime Amanita strobiliformis) je gliva iz rodu mušnic (Amanita). V Sloveniji je redka in zaščitena. Na seznamu ogroženih vrst je tudi v Belgiji, Češki, Nemčiji, na Danski, Estoniji, Nizozemski, Poljski, Švedski in Slovaški.[1]

Velikoluska mušnica
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Amanitaceae (mušničarke)
Rod: Amanita (mušnice in lupinarji)
Vrsta:
A. strobiliformis
Dvočlensko ime
Amanita strobiliformis
(Paulet ex Vittad.) Bertill. (1866)
Sinonimi
  • Agaricus strobiliformis Paulet ex Vittad. (1835)
  • Amanita solitaria var. strobiliformis (Paulet ex Vittad.) Costantin & L.M. Dufour (1891)
  • Amanita pellita var. strobiliformis (Paulet ex Vittad.) Konrad & Maubl. (1925)
  • Lepidella strobiliformis (Paulet ex Vittad.) E.-J. Gilbert & Kühner (1928)
  • Armillaria strobiliformis (Paulet ex Vittad.) Locq. (1952)
  • Amanita solitaria f. strobiliformis (Paulet ex Vittad.) Cetto (1983)

Značilnosti

uredi

Spada med največje mušnice. Klobuk ima premer do 20 cm, sprva je jajčast in izbočen, kasneje se razširi. Površina je kremno bela do svetlo siva, prekrita z krpicami podobne barve. So mehke in nežne in visijo z roba klobuka, močnejše deževje jih lahko izpere.

Lističi so gosti in kremno bele barve. Na bet so najprej pritrjeni nato pa prosti. Ostrinka je kosmičasta.

Bet je visok do 15 cm in debel do 5 cm. Je trd in poln ter ima čebulasto odebeljeno dno, močno vraščeno v podlago. Zastiralce je nažlebkano in široko, a hitro minljivo in od njega ostane le prstan, ki se tesno prilega betu.

Meso je trdo in bele barve, brez posebnega vonja.[2][3]

Razširjenost in življenjski prostor

uredi

Je samo evropska vrsta. Raste v listnatih in mešanih gozdovih, tudi pod ruševjem. Z listavci tvori mikorizno razmerje. Najdemo jo lahko tudi izven gozdov, na odprtih območjih pod posameznimi drevesi in ob robovih cest.[3]

Mikroskopske značilnosti

uredi

Trosni odtis je bele barve. Trosi so elipsoidni, gladki, amiloidni in merijo 10–13.5 x 7–8,5 μm.[2]

Podobne vrste

uredi

Uporabnost

uredi

Užitna, a se je ne nabira, ker je na rdečem seznamu gliv in zavarovana.[2]

Galerija slik

uredi

Zunanje povezave

uredi

Sklici

uredi
  1. Wojewoda, Władysław (2003). Checklist of Polish larger Basidiomycetes. Biodiversity of Poland = Różnorodność Biologiczna Polski. Kraków: W. Szafer Institute of Botan. Polish Academy of Sciences. ISBN 978-83-89648-09-9.
  2. 2,0 2,1 2,2 »Amanita strobiliformis, velikoluska mušnica - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 18. januarja 2025.
  3. 3,0 3,1 Lohmeyer, Till R.; Künkele, Ute (2016). Pilze: Bestimmen und Sammeln (v nemščini). Bath: Parragon Books Ltd Bath. ISBN 978-1-4748-6568-5.