Veliki hrček (znanstveno ime Cricetus cricetus) je razmeroma velik glodavec, ki preseže pol kilograma telesne teže in meri do 32 cm v dolžino, brez kratkega repa. Po hrbtni strani je rjavkast, po bokih belo lisast, trebuh pa je črn. Njegov rep je kratek. Ima obustne mošnjičke, v katere spravi nabrano hrano, namenjeno shranjevanju v brlogu.

Veliki hrček
Fosilni razpon: srednji miocen - recentno

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Rodentia (glodavci)
Družina: Cricetidae (hrčki)
Poddružina: Cricetinae (hrčki)
Rod: Cricetus
Leske, 1779
Vrsta: C. cricetus
Znanstveno ime
Cricetus cricetus
Linnaeus, 1758

V podzemnem brlogu, ki si ga izkoplje sam, tudi prezimuje. Spomladansko prebujanje je odvisno od vremenskih razmer. Samci pridejo iz rovov prej kot samice.

Živi do tri leta in pol, plenijo ga ujede, lisice, jazbeci, klateški psi, dihurji in podlasice.

Razširjenost uredi

Veliki hrček je stepski glodavec z obsežnim, na vzhod segajočim arealom. V srednji Evropi naseljuje kulturno stepo. Na severu Evrope seže do Francije.

Prehranjevanje uredi

Je pretežno rastlinojed in se hrani z zelenimi deli rastlin, gomolji, semeni, plodovi, itd. Je pa tudi žuželke, polže, kolobarnike in male vretenčarje.

Veliki hrček v Sloveniji uredi

Veliki hrček je edini predstavnik stepskih sesalcev v slovenski favni. Poseljuje kulturno stepo na dobro odcejenih in suhih tleh. Populacija v Sloveniji leži na skrajnem robu panonske populacije in je domnevno izolirana. Ocenjena je na vsega 100 osebkov, kar je izredno majhno število. V srednji Evropi so hrčka močno prizadele spremembe v načilu kmetovanja, zlasti zgodnje pospravljanje pridelkov. Tako je v nekaterih nemških zveznih deželah na samem robu izumrtja.[1]

Reference uredi

  1. »Ekspertne študije za Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji« (PDF). Agencija Republike Slovenije za okolje. 2001. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. julija 2007. Pridobljeno 7. marca 2007.

Viri uredi

Zunanje povezave uredi