Velika terca
Velika terca je večji izmed dveh konvencionalno uporabljanih intervalov, ki obsegata tri diatonične stopnje. Intervalna kvaliteta (pridevnik) 'velika' označuje, da je od male terce večja za en polton: velika terca obsega štiri poltone (mala pa tri). Okrajšava za veliko terco je v3, njena inverzija pa je mala seksta.
| Inverzija | mala seksta | |
|---|---|---|
| Ime | ||
| Druga imena | - | |
| Okrajšava | v3 | |
| Obseg | ||
| Poltonov | 4 | |
| Intervalni razred | 4 | |
| Naravni interval | 5:4 | |
| Centov | ||
| Temperirana uglasitev | 400 | |
| Naravna intonacija | 386 | |
Velika terca je značilen interval durove lestvice, nahaja se na tretji stopnji in predstavlja medianto (med toniko - 1. stopnja - in dominanto - 5 stopnja).
Velika terca pri naravni uglasitvi najpogosteje ustreza tazmerju 5:4 (ki je kot ulomek nizkih celih števil harmonsko pomemben) ali 1.25:1 in številnih drugih razmerij, medtem ko pri temperirani uglasitvi velika terca ustreza štirim poltonom, razmerju 1:24/12 (približno 1.259), oz. 400 centom, 13.686 centov več. Starejši koncept diton (dve veliki sekundi = velika terca) je po pitagorejskem konceptu razmerje 81:64 (1.2656= 1.1252, dveh malih sekund).
Velika terca spada v skupino nepopolnih konsonanc in je obravnavana kot najbolj konsonantni interval po primi, oktavi, kvarti in kvinti. V glasbi srednjega veka je bila obravnavana kot disonanca in ni bila uporabljana v sklepnem sozvočju skladb.
Glej tudi
uredi