Valentin Zeileis (* 7. oktober 1873 v kraju Wachenroith pri Nürnbergu ; † 15. julij 1939 v Gallspachu) je bil pionir elektrofizikalne terapije.

Valentin Zeileis
Rojstvo7. oktober 1873({{padleft:1873|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Wachenroth[d]
Smrt15. julij 1939({{padleft:1939|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (65 let)
Gallspach
Državljanstvo Avstrija
 nemški Rajh[d]
Poklicfizioterapevt

Življenje uredi

Zeileis je bil sin kovača in se je po vzoru očeta priučil obrti oblikovalca kovin. Nekateri viri sicer navajajo, da je bil zgolj priučeni ključavničar. V Nürnbergu je prišel v stik s podporniki teozofije, pa tudi z ljudmi iz znanstvenih krogov. Leta 1898 se je poročil s pianistko Helene Gundler. Njun edini sin je bil rojen istega leta. Po razvezi leta 1903 se je Zeileis preselil na Dunaj in se poročil s Friederike Mautner Markhof, hčerjo bogate industrijske družine.

Od leta 1903 je Valentin Zeileis delal kot obrtnik v dunajski obrtniški združbi Wiener Werkstätte in med drugim udejanil dela umetnika Kolomana Moserja (poročen z (E)ditho Mautner Markhof).

Mladi mož je delal tudi kot skrbnik živali, trener in "zdravilec", vse s pomočjo povezav z družinama Mautner-Markhof in Reininghaus. Zeileis se je ukvarjal predvsem s poskusi z uporabo električne energije v medicinske namene - z visokofrekvenčnimi izmeničnimi tokovi. Potem, ko je kupil Vodni stolp v Gallspachu (1912), je Zeileis v tem zgornjem avstrijskem mestu leta 1920 začel z delovanjem (ki so ga zdravniki, med njimi je bil tudi Julius Wagner-Jauregg, označevali kot šarlatanstvo). Leta 1929 je tam zgradil Inštitut Zeileis.

Po vstopu sina Friedricha G. Zeileisa v zdravniško ekipo, v vlogi mlajšega partnerja, je bilo treba delovanje postaviti v trdnejši pravni okvir. Zeileis mlajši je namreč doktoriral v Nemčiji, zato so imeli težave z nostrifikacijo. Inštitut je prejel uradno potrditev šele junija leta 1950.

Leta 1926 je Valentin Zeileis postal častni občan Gallspacha.

Fritz Zeileis (1898-1978) je po smrti očeta nadaljeval delo. Dolgoletni direktor Inštituta Zeileis je prav tako postal častni občan Gallspacha in sicer leta 1937. Leta 1978 je prejel Veliko zlato medaljo Republike Avstrije za zasluge.

Literatura uredi

  • Friedrich A. Karwald: S 600.000 volti proti smrti. 1930
  • Alfred Holter: 30 let Gallspacha. 1956
  • Soma Morgenstern: Zadeva Zeileis. 1930
  • Wolfgang Perr: Kronika občine Gallspach v treh zvezkih. Bad Ischl 2014. Zgornja Avstrija. Landesarchiv Linz. Online Band 1 , Online Band 2 , Online Band 3

Sklici uredi

Zunanje povezave uredi