Uveitis
Uveítis je vnetje uvee oziroma srednje, močno ožiljene plasti zrkla.[4] Glede na prizadet predel uvee delimo uveitise na:[4][3]
- anteriorni uveitis – vnetje sprednjega dela uvee oziroma sprednjega prekata (npr. iritis, ciklitis, iridociklitis);
- intermediarni uveitis – kronično očesno vnetje z glavnino vnetja v steklovini;
- posteriorni uveitis – vnetje zadajšnjega dela uvee in prizadene mrežnico in/ali žilnico (npr. horoiditis, horioretinitis);
- panuveitis – zajema vse tri predele (sprednji prekat, steklovina in mrežnica ali/in žilnica).
| Uveitis | |
|---|---|
 | |
| Oko, ki ga je prizadel uveiitis. | |
| Specialnost | oftalmologija |
| Simptomi | glavoboli, pordelost oči, zamegljen vid, fotofobija, pekoče oči |
| Zapleti | siva mrena,[1] slabovidnost, slepota[2] |
| Vzroki | okužbe, sistemske imunsko pogojene bolezni ali imunske motnje, omejene samo na oko[3] |
Gre za heterogeno vnetno skupino očesnih bolezni, ki jih lahko povzročijo okužbe, sistemske imunsko pogojene bolezni ali pa imunske motnje, ki so omejene samo na oko.[3] Uveitis je razmeroma redka bolezen, vendar pa je v razvitem svetu tretji najpogostejši vzrok slepote in slabovidnosti (za starostno degeneracijo rumene pege in zapleti na mrežnici zaradi sladkorne bolezni).[2]
Uveitis glede na prizadete strukture uredi
Anteriorni uveitis uredi
Pri anteriornem uveitisu je vnetje anatomsko lokalizirano v sprednjem prekatu in zajema šarenico in/ali sprednji del ciliarnika (iritis, iridociklitis, anteriorni ciklitis).[5]
Intermediarni uveitis uredi
Intermediarni uveitis je kronično očesno vnetje, ki prizadene predvsem steklovino. Najpogosteje prizadene mlajše osebe. Vnetje je lahko idiopatsko (brez pojasnjenega vzroka) ali pa se pojavi v sklopu sistemske infekcijske ali avtoimunske bolezni. Najpogostejši zaplet je siva mrena (katarakta).[6]
Posteriorni uveitis uredi
Posteriorni uveitis prizadene zadajšnji del uvee; mrežnico (retinitis), žilnico (horoiditis) ali oboje (horioretinitis).[3]
Vzroki uredi
Uveitis lahko povzroči okužba (sifilis, lymska bolezen), sistemski imunski vzrok (npr. sarkoidoza) ali pa imunsko posredovani vzrok, omejen na oko (npr. simpatična oftalmija).[2][3] Pri več kot polovici primerov gre za idiopatično bolezen oziroma vzrok ni pojasnjen.[2]
Sklici uredi
- ↑ Hawlina M. s sod. Operacije katarakte pri bolnikih z uveitisom. Zdrav Vestn. 2002; 71: II-3–5.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Vidović Valentinčič N. Uveitis. V: Očesna vnetja – zbornik predavanj, Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2019, str.: 7–14.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Vidović Valentinčič N. Obravnava bolnika z uveitisom. V: Uveitis. Izbrana poglavja iz oftalmologije. Učbenik, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Očesna klinika, Ljubljana, april 2014. Str. 7–28.
- ↑ 4,0 4,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5543339/uveitis, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 10. 2020.
- ↑ Sember N., Vidović Valentinčič N. Pristop k bolniku z anteriornim uveitisom. V: Uveitis. Izbrana poglavja iz oftalmologije. Učbenik, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Očesna klinika, Ljubljana, april 2014. Str. 33–47.
- ↑ Počkar P, Vidović Valentinčič N. Diagnostika, zdravljenje in spremljanje odraslega bolnika z intermediarnim uveitisom. Zdrav Vestn. 2016; 85: 337–347.