Urkeš

Urkeš ali Urkiš, sedanji Tell Mozan (arabsko تل موزان‎) je tell, naseljena gomila ob vznožju gorovja Taurus v severni Siriji. Ustanovljen je bil v 4. tisočletju pr. n. št. Ustanovili so ga verjetno Huriti na mestu, ki je bilo naseljeno že nekaj stoletij pred njimi.

Urkeš
Tell Mozan 1.jpg
Pogled na Tell Mozan s severa
Urkeš se nahaja v Sirija
Urkeš
Urkeš
Geografska lokacija: Sirija
Drugo imeTell Mozan
LokacijaGuvernorat Al-Hasakah,
Sirija Sirija
RegijaGorovje Taurus
Koordinati37°3′25″N 40°59′50″E / 37.05694°N 40.99722°E / 37.05694; 40.99722
Tipnaselje
Zgodovina
ZgradilHuriti na starejšem naselju
Ustanovljeno4. tisočletje pr. n. št.
Opuščeno1350 pr. n. št.
Druge informacije
Stanjev ruševinah

GeografijaUredi

V gornjem porečju Haburja je bilo v tistem času tudi več drugih mest, na primer Čagar Bazar 22 km južno od Tell Mozana, Tell Arbid 45 km južno, Tell Brak okoli 50 km južno in Tell Leilan okoli 50 km vzhodno. Leilan, Brak in Urkeš so izstopali predvsem akadskem obdobju.[1]

ZgodovinaUredi

Huriti so kmalu po prihodu na to ozemlje ustanovili majhno državo (ali več držav) Urkeš. Urkeš je bil s sklepanjem dinastičnih zakonskih zvez stalno zaveznik Akadskega cesarstva. Taram-Agade, hčerka akadskega kralja Naram-Sina, naj bi bila poročena s kraljem Urkeša. V začetku 2. tisočletja pr. n. št. je mesto prešlo v roke vladarjev Marija, mesta nekaj sto kilometrov južno od Urkeša. Kralj Urkeša je postal vazal in očitno imenovana marioneta marijskih kraljev. Prebivalci Urkeša so bili zaradi tega očitno ogorčeni, saj kraljevi arhivi v Mariju dokazujejo njihov močan odpor. Kralj Marija v enem od pisem svojemu kolegu iz Urkeša pravi: "Nisem vedel, da vas sinovi vašega mesta sovražijo na moj račun. Toda vi ste moj, četudi mesto Urkeš ni." Sredi 2. tisočletja pr. n. št. je bil Tell Mozan mitansko versko mesto. Zdi se, da je bilo mesto okoli leta 1350 pr. n. št. večinoma zapuščeno, čeprav arheologi še ne vedo zakaj.[2]

Znani so naslednji urkeški endani (kralji):

  • Tupkiš (okoli 2250 pr. n. št.)
  • Tiš-atal (neznano kdaj)
  • Šatar-mat (neznano kdaj)
  • Atal-šen (neznano kdaj)
  • Te'irru (okoli 1800 pr. n. št.)

ArheologijaUredi

 
Huritski temeljni klin in pripadajoča kamnita tablica z najstarejšim v huritščini pisanim besedilom

Celo mesto ima površino okoli 35 hektarjev. Večino prostora zaseda zunanje mesto. Gomila je visoka 25 metrov in ima površino okoli 18 hektarjev. Na njej je pet manjših gomil. Gomila je imela obzidje iz blatnih zidakov, visoko približno sedem metrov in široko približno osem metrov.[3]

Med pomembne izkopane zgradbe spadajo Tupkiševa kraljeva palača in njej pripadajoče podzemne strukture (Abi), monumentalna tempeljska terasa s trgom pred njo in templjem na vrhu, bivalne četrti, pokopališča ter notranje in zunanje mestno obzidje.[4][5]

Prvo sondiranje najdišča je izvedel Max Mallowan. Njegova žena Agatha Christie je ob tem zapisala, da so se odločili, da raziskav na tem mestu ne bodo nadaljevali, ker se je zdelo, da je iz rimskega obdobja.[6] V kasnejših izkopavanjih niso našli nobene sledi rimske naselitve. Mallowan je nadaljeval z izkopavanjem mesta Čagar Bazar južno od Urkeša.

Izkopavanja v Tell Mozanu so se začela leta 1984 in trajala sedemnajst sezon.[7] Delo sta vodila Giorgio Buccellati iz UCLA in Marilyn Kelly-Buccellati s Kalifornijske državne univerze v Los Angelesu.[8][9][10][11][12] Sezona 2007 je bila namenjena predvsem obdelavi gradiva, predvsem izkopnih enot A16, J1, J3 in J4. V J1 je bil opravljeno manjše sondiranje, ki naj bi razjasnilo prehod med mitanskim in haburskim obdobjem mesta. Pri izkopavanjih so v različnih obdobjih sodelovale tudi druge skupine strokovnjakov, vključno iz Nemškega arheološkega instituta.

 
Ustanovitvena tablica huritskega kralja Atal-šena s posvetilom bogu Nergalu iz obdobja okoli leta 2000 pr. n. št.; Muzej Louvre AO 5678.
"[Bogu] Nergalu, gospodu Havaluma, [je] je Atal-šen, skrbni pastir, kralj Urkeša in Navarja, sin Sadar-mata, kralja, zgradil tempelj Nergalu, tistemu, ki premaga nasprotnike. Naj Šamaš in Ištar uničita seme vsakega, ki bo odstranil to tablico. Šaum-šen je mojster."[13]

V Urkešu je bila odkrita ena od najpomembnejših fiksnih referenčnih točk za kronologijo Asirije: odtisi pečata Naram-Sinove hčerke Taram-Agade, ki so zaradi stratigrafije trdno povezani s fazo 3 zasedbe palače AP.[14] Najdbe izkopavanj v Tell Mozanu so na ogled v Muzeju Deir ez-Zora.[15]

Sirska državljanska vojna 2015-Uredi

Izkopavanja so bila leta 2011 prekinjena in se zaradi sirske državljanske vojne še niso nadaljevala. Mesto stoji na kurdskem ozermlju bližini sirske meje s Turčijo. Varuje ga kurdska vojska in skupina lokalnih delavcev (2015).[16]

SkliciUredi

  1. Margreet L. Steiner, Ann E. Killebrew. The Oxford Handbook of the Archaeology of the Levant: C. 8000-332 BCE. OUP Oxford, 2014. str. 398.
  2. Giorgio Buccellati, Marilyn Kelly‐Buccellati. Tell Mozan - ancient Urkesh. A visitor’s guide. 2007
  3. Buccellati, Marilyn K. (1990). "A New Third Millennium Sculpture from Mozan". V Leonard, A.; Williams, B. (ur.). Essays in Ancient Civilization Presented to Helene J. Kantor. SAOC. 47. Oriental Institute. str. 149–154. ISBN 0-918986-57-5.
  4. Buccellati, Giorgio; Kelly-Buccellati, Marilyn (1996). "The Royal Storehouse of Urkesh: The Glyptic Evidence from the Southwestern Wing". Archiv für Orientforschung. 42–43: 1–32. JSTOR 41668230.
  5. Giorgio Buccellati, Marilyn Kelly-Buccellati. Great Temple Terrace at Urkesh and the Lions of Tish-atal, in General studies and excavations at Nuzi 11/2: in honor of David I. Owen on the occasion of his 65th birthday October 28, 2005 edited by Gernot Wilhelm, str. 33-70, CDL, 2009, ISBN 1-934309-22-2
  6. Agatha Christie. Come Tell Me How You Live. Akadine Press, 2002, ISBN 1-58579-010-9.
  7. Wilford, John Noble (21. november 1995). "Lost Capital of a Fabled Kingdom Found in Syria". The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 6. unija 2015.
  8. Giorgio Buccellati, Marilyn Kelly Buccellati. Mozan 1: The Soundings of the First Two Seasons. Undena, 1988, ISBN 0-89003-195-9.
  9. Lucio Milano. Mozan: The Epigraphic Finds of the Sixth Season. Undena, 1991. ISBN 0-89003-276-9.
  10. Giorgio Buccellati, Marilyn Kelly-Buccellati. "The Seventh Season of Excavations at Tell Mozan". Chronique Archéologique en Syrie, 1 (1997): 79-84.
  11. Giorgio Buccellati, Marilyn Kelly Buccellati. "Preliminary Report on the 21th Season of Excavations at Tell Mozan-Urkesh (July–September 2008)". Chronique Archéologique en Syrie IV (2010): 127-132.
  12. Giorgio Buccellati in drugi. "Preliminary Report on the 22nd Season of Excavations at Tell Mozan-Urkesh (July–October 2009)". Chronique Archéologique en Syrie V (2011): 107-116
  13. "Royal inscriptions". urkesh.org.
  14. Buccellati, Giorgio, Marilyn Kelly-Buccellati. Of Pots and Plans. Papers on the Archaeology and History of Mesopotamia and Syria presented to David oates in Honour of his 75th Birthday, London: Nabu Publications, 2002.
  15. Bonatz, Dominik; Kühne, Hartmut; Mahmoud, As'ad (1998). Rivers and steppes. Cultural heritage and environment of the Syrian Jezireh. Catalogue to the Museum of Deir ez-Zor. Damascus: Ministry of Culture. OCLC 638775287.
  16. Lawler, rew; 04, National Geographic Published June. "Saving an Ancient 'Lost' City in War-torn Syria". National Geographic News. Pridobljeno 6. junija 2015.