Uporabnik:ZZajc/Začasno

Ervin Jože Prislan se je rodil 14. februarja 1952 kot kmečki sin Vinkota in matere Štefanje Prislan. Že kot otrok je imel Ervin veliko prijateljev. Bil je vesele narave. Rad je poprijel za različna kmečka opravila in se vključeval v utrip življenja kraja. Z osmimi leti se je vključil v mlade vrste šaleških gasilcev in se družil z mladinci ter bratoma, ki so organizirali različne kulturne in športne prireditve ter razvijali različne ljudske običaje na vasi. Po osnovni šoli, ga pot izobraževanja vodi v Novi Sad, na srednjo vojno medicinsko šolo. Po imenovanju v čin vodnika je bil razporejen v Garnizonsko ambulanto v Postojno. Aktivno je deloval v Rdečem križu in se vključil v delo takratnih DPO. Vse življenje se je izobraževal in na visoki šoli za telesno kulturo pridobil naziv »trener plavanja«. V letu 1974 je bil na lastno željo premeščen v Garnizijo Celje, kmalu zatem je opravil izpit za čin podporočnika in bil prerazporejen v službo referenta sanitetne službe v komandi polka. Tako se mu je izpolnila velika želja službovati v bližini rojstnega kraja, živeti doma z družino, se v Šaleški dolini vključiti v širši utrip življenja in dela. Vsakodnevna službena potovanja so mu onemogočala širšo družbeno angažiranje, zato se je v letu 1981 zaposlil na oddelku za Ljudsko obrambo občine Velenje. Po zaposlitvi v domačem kraju se je njegova aktivnost stopnjevala in povečevala. Ervin je imel izjemne organizacijske sposobnosti, strokovne načine za razrešitev težav in se znal učinkovito spoprijemati s težkimi in nepričakovanimi situacijami. Zato ni naključje, da so mu bile zaupane številne in odgovome naloge v družbenem in društvenem življenju. Poleg že omenjenih funkcij na področju plavalnega športa je bil tudi predsednik osnovne organizacije ZRVS v Šaleku. Njegova delovna pot pa je bila vseskozi vezana z nalogami in funkcijami na področju obrambnih priprav in obrambe domovine. Bil je član IS Skupščine občine Velenje, zadolžen za obrambne in notranje zadeve. V letu 1983 je bil razporejen na naloge poveljnika (komandanta) OŠTO Velenje. Obrambna usposobljenost se je povečevala. Bil je načelnik Maneverske strukture narodne zaščite. Ervinu so bile zaupane tudi naloge v 8. Pokrajinskem poveljstvu zahodno Štajerske pokrajine v Celju. Nato se je vrnil v Velenje na naloge poveljnika v Območnem štabu TO za Velenjsko - Mozirsko področje. Ervinovo ime, je bilo tesno povezano z pomembnimi odločitvami in nalogami v času razdruževanja nekdanje skupne države Jugoslavije in osamosvojitvene vojne za Slovenijo. 0 tem govorijo naslednji dogodki: pisni upor proti predaji orožja iz naših skladišč TO Velenje, prestavitev orožja in pomembne opreme v tajna skladišča na različne lokacije posameznih skrbno izbranih kmetij po več krajih na območju Šaleške doline, dan, 28. 6 1991 ob letu helikopte1ja JLA iz smeri Paški Kozjak - Uršlja gora in takojšnja koordinirana akcija za blokado desanta, prostovoljna predaja helikopterja GAZELA Teritorialni obrambi in zaščita pilotoma in njunih družin. Upoštevanje mnenj pilotov, da se kljub ukazom helikopter naj ne razstavi in prepelje na drugo lokacijo, ampak zadrži na tajnih lokacijah Velenja. Dogodek je bil velik moralni pomen za TO in ta dogodek označuje nastanek slovenskega letalstva, saj je bil helikopter po vojni v funkciji SV in je poleg motivacijskega učinka bilo na njemu izvedenih kar nekaj uspešnih usposabljanj pilotov SV, dogodki v Logarski dolini in operacija Pavličevo sedlo z osvoboditvijo ostalih mejnih stražnic, ki je bila izpeljana strogo profesionalno in je pripadnike JLA prisilila v predajo, pomoč enote 89. ObmŠTO Velenje Dravogradu za preprečitev prodora enoti JLA na smeri Maribor Dravograd. Enota se je postavila v bran na glavni komunikaciji pred Dravogradom in je poizkus prvega preboja tudi preprečila. Sledila sta dva preleta letal, ki v prvem preletu niso bojno delovala. Po Ervinovem iskanju odobritve in prejetem dovoljenju nadrejenih so naše enote odprle ogenj na cilje - kolono in v Bukovju pri Dravogradu. Ker se pripadniki JLA kljub večkratnim pogajanjem, ki jih je vodila enota 89. ObmŠTO Velenje, niso predale, so zato z ognjem nadaljevale, vse do pristanka predstavnikov JLA na pogajanja. Še bi lahko naštevali in opisali pomembne aktivnosti in operacije enot, ki jih je Območni štab TO Velenje pod vodstvom Ervina in poveljstva enot izvajal v najtežjih trenutkih osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Po vojni in organizacijskih spremembah, pot dela Ervin nadaljuje v enotah SV in General štabu SV, kjer je opravljal odgovorne častniške dolžnosti samostojnega pomočnika za zdravstveno načrtovanje in usposabljanje. Sodeloval je v več humanitarnih akcijah izven naše države. Veliko je sodeloval pri povezovanju Zdravstvenega doma Velenje in SV. Poleg službe, je opravljal tudi pomembne naloge v veteranski in častniški organizaciji in bil član prvega najvišjega organa Združenja veteranov vojne za Slovenijo in član predsedstva Območne častniške organizacije Velenje. Za svoje delo je prejel več priznanj in državnih odlikovanj: SREBRNO MEDALJO GENERALA MAJSTRA , BRONASTO MEDALJO UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE, BRONASTO MEDALJO SLOVENSKE VARNOST VOJSKE, ZNAK OBRANILI DOMOVINO, MEDALJO MIRU ZA SODELOVANJE V HUMANITARNI ORGANIZACIJI V TUJINI, BOJNI ZNAK DRAVOGRAD, ZNAK VETERANA NARODNE ZAŠČITE, SPOMINSKI ZNAK PRELET GAZELE IN VEČ PRIZNANJ IN POKALOV NA PODROČJU ŠPORTA IN GASILSTVA.