Odpre glavni meni

Mokrócvetéče róž’ce poezije
Očítajo to, kár se v pèrsih skríva.
Sercé mi je postálo vèrt in njíva,
Kjer séje zdéj ljubézin elegíje.

V samôti iz očí mi sôlza líje,
Zatórej pésmi têbi v část zložêne
Iz krájov niso, ki v njih sónce síje.

Iz krájov niso, ki v njih sónce síje,
Kjer tvôje mílo se okó ozíra,
Kjer vsa v poglédu tvójim skèrb umíra,
Vsih bolečín se pozabljívost píje.

Tvoj dúh je zgínil, kár nad tvôjo jámo
Pozábljeno od vnúkov véter bríje...
Minúli sréče so in sláve čási!



Še bolj se je zajokala Vida.
Takrat pride k nji Španska kraljica:
„Kaj je tebi, moja lépa Vida!
De se mi ti tako milo jokaš?“
„Kaj bi se sirota nejokala?
Ko sèm zjutrej jàz pèr okni stala,
Ino zlato kupco pomivala,
Padla mi je u morje glóboko.“
Tako rekla je Španska kraljica:
„Nič nemaraj, moja lépa Vida!
Jáz bóm tebi spet drugo kupila,
Tebe bóm pèr kralju zgovorila:
Le lépo doji mi mojga kraljiča!“


sr
Mатерњи језик овог корисника је српски.
sl-2 Uporabnik srednje dobro govori slovenščino.