Uporabnik:Ninolinslo/Peskovnik

Čipkarska šola je šola klekljanja čipk v Idriji, ki neprekinjeno deluje že od leta 1876.

==

==

==

==

== <big>'''Zgodovina'''</big> ==

==

==

==

==

=== Ustanovitev in obratovanje šole ===

==

==

==

==

Tradicija čipk je bila v Idriji prisotna že nekaj stoletij pred ustanovitvijo tamkajšnje čipkarske šole. Učenje klekljanja je najprej potekalo v prostorih rudniškega uradnika, Leopolda Urbasa, a zaradi prevelikega števila učenk se je šola kmalu preselila v stavbo rudniške ljudske šole. Kmalu se je zaradi vedno večjega števila učenk šola razširila tudi v prostore v starem župnišču. Denar za obnovo in popravilo šolskih prostorov, ki so bili slednjega potrebni, je priskrbel Rudnik živega srebra v Idriji.(174)

==

==

==

==

Sprva so se učenke Čipkarske šole delile v dve skupini:

==

==

• Prva skupina učenk je v dopoldanskem času redno obiskovala ljudsko šolo, v popoldanskem času pa hodila na učenje klekljanja še na Čipkarsko šolo.

==

==

• Drugo skupino pa so sestavljala odrasla dekleta in žene, ki so redno hodile na vaje iz klekljanja v dopoldanskem in popoldanskem času z željo, da bi se v klekljanju izurile dovolj, da bi postale poklicne kleklarjice.(177)

==

==

==

==

Prva učiteljica klekljanja na Čipkarski šoli v Idriji je bila Ivanka Ferjančič. Kot risarka se ji je 1. 8. 1879 pridružila Ana Rossmann, ki je odšla na dvomesečno izobraževanje o idrijski čipkarski tehniki in potrebni spretnosti za izdelovanju papircev na Dunaj.(176)

==

==

==

==

Redno šolanje je trajalo 2 leti, v katerih so se učenke naučile tako osnovnih kot tudi bolj zapletenih tehnik klekljanja. Že leta v letih med 1878 in 1879 so na šoli potekala tudi izobraževanja za žene in odrasle, tako imenovane "izredne gojenke" oz. "hospitantke". Te so se vaj iz klekljanja udeleževale le občasno.(177)

==

==

==

==

Konec 19. stoletja se je povpraševanje po čipkah močno povečalo in zaradi potrebe po večji produktivnosti v letih med 1894 in 1895 kurator Čipkarske šole postane Ivan Vogelnik, ki predlaga šolanje šoloobveznih deklet v klekljanju tudi med šolskimi počitnicami. Poleg tega so se med leti 1897 in 1898 ob sredah popoldne izobraževala tudi ostala dekleta, ki so Čipkarsko šolo obiskovale neredno. Leta 1903 je bil ustvarjen nov program za Strokovno šolo za čipkanje v Idriji, kot se je šola imenovala v tedanjem času. Natančno je bil popisan potek šolanja, opredeljena a je bila tudi razvrstitev učenk glede na njihov način obiskovanja pouka. Učenke Čipkarske šole so se delile na tri različne skupine.(178)

==

==

• ''Pripravnice''

==

==

Pripravnice so bile učenke, ki so redno obiskovale ljudsko šolo, v Čipkarsko šolo pa hodile le v svojem prostem času.

==

==

• ''Redne učenke''

==

==

V skupino rednih učenk so spadala dekleta, ki so se po končani ljudski šoli vpisale na čipkarsko šolo in po njenem uspešnem zaključku postale poklicne čipkarice.

==

==

• ''Hospitantke''

==

==

Hospitantke pa so sestavljala dekleta in žene, ki so na učenje klekljanja hodile le občasno, saj si želele razširiti svoje dotedanje znanje o klekljanju.(178)

==

==

==

==

Leta 1912 pa je prišlo še do natančnejše razvrstitve učenk Filialnega zavoda za žensko domačo obrt v Idriji (tedanji naziv Čipkarske šole):

==

==

• ''Pripravljalne učenke''

==

==

Pripravljalne učenke so obiskovale ljudsko šolo redno, Čipkarske šole pa so se udeleževale v prostem času. Bilo jih je zelo veliko, zato so jih ponavadi razvrščali v skupine po 30 učenk. Nadzorovala jih je učiteljica, ki je težavnost snovi in tehnik prilagodila njihovi starosti. Material, ki so ga uporabljale pri izdelovanju čipk, je bil za njih brezplačen, končan izdelek pa je pripadal šoli. Na koncu meseca so bili njihovi izdelki ocenjeni in v primeru dobrega izdelka, so učenke dobile tudi denarno nagrado. Če pa so želele s svojimi izdelki služiti, so morale klekljati izven šole in uporabljati svoj material, a šola jim je vseeno nudila pomoč učiteljic klekljaric, ki so jih pri tem spremljale.

==

==

• ''Nadaljevalne učenke''

==

==

Redne nadaljevalne učenke (“Frekventanke”) Redne nadaljevalne učenke so bile še neizurjene, zato so njihovo delo vedno nadzorovale učiteljice. Njihovo učenje je potekalo vsakodnevno v času pouka v šolskih prostorih. Naročila za čipke je ponavadi dajala šola in le v redkih primerih privatni pooblaščeni podjetniki.

==

==

Po zaključku dveletnega šolanja sta bili najboljšim učenkam omogočeni še dve leti nadaljnjega šolanja, v primeru, da so razmere to dopuščale. (180) Najbolj nadarjene izmed klekljaric so namreč lahko postale učiteljice klekljanja, vendar le z udeležbo na osrednji izobraževalni ustanovi za klekljanje na Dunaju. Nadarjenim učenkam so za 8-mesečno (in kasneje dvoletno) (189) šolanje na Dunaju nudili tudi štipendije. (179)

==

==

===  Prva svetovna vojna ===

==

==

Čipkarska šola je neprekinjeno delovala tudi med prvo svetovno vojno. Obiskovanje je bilo sicer nekoliko moteno, saj so zaradi odsotnosti moških morale tudi ženske poprijeti za marsikatero delo namesto njih. Poleg tega v času prve svetovne vojne tudi družbeno življenje v Idriji ni zamrlo, saj so vsako leto še vedno potekali razni dogodki in razstave. Učenke Čipkarske šole pa so bile na pobudo oblasti zadolžene tudi za izdelovanje oblačil za vojake (nogavice, šale, rokavice, puloverje), za katerih material je poskrbela občina in nekateri posamezniki. V času prve svetovne vojne so bile tudi počitnice nekoliko daljše, saj so učiteljice čipkarske šole v prostem času delale za Rdeči križ.(185)

==

==

Zaradi denarne stiske med vojno, je šolski nadzornik od nadaljevalnih učenk zahteval 2 vinarja vsak teden. Denar pa so dobili tudi z novo uvedenimi kaznimi za nepokorščino.(185)

==

==

=== Obdobje med vojnama ===

==

==

==

==

Z letom 1922 in Mussolinijevim prihodom na oblast, pa je v šolah slovenščino zamenjala italijanščina. Italijanščina je postala uradni in nadrejeni jezik in učiteljice klekljanja so morale med poletnimi počitnicami obiskovati tečaje italijanščine. Kasneje so vse slovenske učiteljice zamenjale italijanske. (188) Vpis v šolo je bil v tem času prostovoljen.. (189)

==

==

=== Druga svetovna vojna ===

==

==

Tudi v času druge svetovne vojne, vse do februarja 1944, je pouk potekal normalno. Šola je bila zaprta le ob bombandiranju ali pa takrat,  ko je vojaščina prepovedala prehod v 2. nadstropje. (185)

==

==

=== Čas po koncu vojne ===

==

==

V letih 1993/4 so na Čipkarski šoli uvedli triletno poklicno izobraževanje, s katerim so učenci in učenke dobili naziv čipkarja oz. čipkarice. Preko tega programa so imeli tako splošnoizobraževalne, kot tudi strokovno-teoretične predmete. A program je bil leta 2001 zaradi premajhnega zanimanja ukinjen.(189)

==

==

== Čipkarska šola danes ==

==

==

Po ukinitvi poklicnega programa leta 2001, je učenje klekljanja na šoli zgolj prostovoljno. Poleg tega pa se na šoli ukvarjajo tudi z organizacijo izobraževalnih programov za odrasle (tečaji), izobraževanjem učiteljev klekljanja, sodelujejo pa tudi na mednarodnih projektih in natečajih. Na šoli se izvaja tudi preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije za čipkarje in čipkarice, ki se je leta 2010 preimenovalo v poklicno kvalifikacijo klekljar oz. klekljarica. (193)

==

==

V šoli je mogoče kupiti najrazličnejše ročno izdelane čipke in izdelke s čipkami, strokovno literature, material in pripomočke za klekljanje, vzorce za klekljanje in mnoge druge stvari.

==

==

==

==