Uporabnik:Marjan Tomki SI/Uporabni viri

Knjižnica (odlagališče za čas dela) (večkrat?) uporabnih virov
Viri so eden od bistvenih temeljev za preverljivost vsebine wikipedije. Često pri obravnavi vira za nek članek ugotovimo, da je ta - ali pri tem opažen drugi - vir uporaben še za kaj, česar v tistem trenutku hkrati ne moremo obravnati, in pri tem potrebujemo mesto, kjer si zapomnimo povezavo in zaznani pomen/namen (<=>besedna družina -men- ? Etimologija?) tega vira.

Vzorec navajanjaUredi

  • <ref name="Savnik">Savnik, Roman, ed. 1976. ''Krajevni leksikon Slovenije'', vol. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije. pp. 108–109.</ref>
  • <ref name="Savnik"/>
  • Ime i prezime autora, Naslov djela (u italiku, bez navodnika) (ako knjiga ima više izdanja, onda se iza naslova može staviti koje je izdanje po redu), izdavač, mjesto izdanja, godina izdanja, broj stranice/stranica.
vir KWiki z bs; logično, jedrnato in pregledno - bomo videli, če je tudi prav

Viri, navajanje, povzemanjeUredi

Povezava: Pogovor: Darja Mihelič - viri in njih uporaba za tisti prispevek - tu misli, ki so potrebne tudi tam, a ne le tam

Večji del življenja sem živel od (praktičnega - podatek je moral biti najboljši kar mogoče, a je moral biti, tudi če nisem mogel dokazati resničnosti tu bi moral dodati opombo - mogoče bom to o priliki zamenjal s povezavo) natančnega razumevanja reči in natančnega izražanja (zlasti v programskih jezikih sem bil za to šolan in urjen do avtomatizma) in imam zdaj problem z razumevanjem izraza izvirno raziskovanje v smislu WP: iskanje (in vrednotenje - ker so tudi ti lahko ne-nevtralni) objavljenih virov v mojih očeh ni popolnoma nič drugačno (ne po načinu ne po metodah) kot iskanje in uporaba primarnih virov.

Tudi povzemanje vira s svojimi besedami, ki ga zahteva WP policy, je problematično: Če je trditev optimalno zapisana v izvirniku, je vsako spreminjanje v bistvu komunikacijski šum: naredi jo bodisi netočno, bodisi razvlečeno, manj razumljivo... Če pa jo zapišeš s svojimi besedami tako, da si prepričan v njeno pravilnost, ker si preveril še druge vire itn., pa je OR (izvirno raziskovanje) in ne več le povzemanje vira.

Mimogrede, vsaj trije prispevki (treh avtorjev) v Grafenauerjevem zborniku[1] govore o tem, kako je Bogo Graenauer vplival na več generacij zgodovinarjev v tem, kako iskati, razumeti, vrednostiti, umestiti v kontekst in predstaviti (predvsem zgodovinske) vire.

Nanje je v tem smislu vplival tako s predavanji, učbenikom Struktura in tehnika zgodovinske vede: uvod v študij zgodovine, Ljubljana Univerzitetna založba, 1960, 460 str. (ciklostil; večkrat ponatisnjeno pri različnih izdajateljih; njen začetek je bil l. 1949 po nalogu univerzitetne tiskskovne komisije na ciklostilu razmnožen Uvod v študij zgodovine na 108 straneh([1], bibliografija B. G., str.49 in str. 54) kot na druge načine, zlasti pa s svojim vzorom (o tem zlasti prispevki Peter Štih: In memoriam, str.35, Janko Prunk: Bogo Grafenauer - profesor zgodovine, str. 115, Mirjana Gross: Kako pisati o povijesti historiografije, str. 161, Oto Luthar: Moč in odgovornost, str. 169, ter Darja Mihelič: Etnična struktura prebivalsta ob Piranskem zalivu, str.359, v Grafenauerjev zbornik[1]).

Ugotovil sem, da se tudi jaz (sicer ne vedno formalno) v osnovi držim tega, kar je učil (saj je bil moj krstni boter in sem ga torej poznal od otroštva, tako da je neposredno vplival tudi name). Po tem, kako so name vplivali on, njegov oče in moj dedek [Ivan Grafenauer]] (v katerega stanovanju in kasneje v hiši, v kateri je kasneje stanoval stric Bogo in zdaj stanuje Darja Mihelič, sem z mamo in sestro stanoval prvih nekaj desetletij stanoval tudi jaz) in njegovi sodelavci z SAZU, h katerim sva z dedkom pogosto šla skupaj na sprehod, bi se bilo temu tudi težko izogniti. Po drugi plati ne pomnim nikogar izmed teh ali ostalih podobnih, ki ne bi ponudil podatkov, iz katerih bi jaz - najmanj od četrtega leta dalje pomnim tako - prišel do sklepa, ne pa da mi kdorkoli pove, do kakšnega sklepa moram priti. In bil sem občudovan (pozitivni "feedback") vsakič, kadar sem prišel do pravilnega sklepa, ki njim še ni prišel na misel, in ne pomnim, da mi je kdajkoli izmed teh dal kakorkoli čutiti, da bi bil premajhen karkoli razumeti - tudi kot majhnega pikca so mi dali občutek enakopravnega v razpravi.

Tako mi niti slučajno ne pade na pamet podcenjevati sposobnosti katerega koli otroka (tudi ne tistega, ki je že starejši, čeprav je videti, da v mnogih takkih bistri in radovedni otrok trdno spi, ali je žal v katerem od takih od njega ostala le senca, ki je ne uspem več prebuditi).

Bomo videli, ali bo mogoče o tem in podobnem najti še kaj virov, da bo dopustno zapisat kaj o tem v WP.

Krajevni podatkiUredi

Problem je v času. Primer Anton Sovre: bil je rojen v Šavni peči (po), zdaj kaže da je to Šavna Peč (Krajevni leksikon Slovenije 1995). Ker nimam (brezplačnega/plačanega? dostopa do publikacije, ne morem pogledati, zakaj je zdaj Peč sama zapisana z veliko začetnico kot lastno ime, čeprav je na tistem kraju po tem, kar lahko vidim sam, obče in ne lastno ime in bi tako morala biti pisana z malo začetnico. Z malo začetnico povzema tudi Kajetan Gantar po spominih Antona Mihaliča, ki je tam živel (lokalna uporaba) [2]

  • Krajevni leksikon Slovenije na dlib - je članek o knjigi, ne ta knjiga. Domnevam, da se uporablja imenik Statističnega urada (ki verjetno izvira iz časa, ko je Statistični urad vodil register teritorialnih enot, ki ga je potreboval za svoje delo (in ga na tak način - 1970 ali še prej, do nekje 2000 - v sodelovanju z Geodetskim zavodom Slovenije (ki je skrbel za to, da je držalo, kje je lokacija reči, ki nas zanima).
Problem: pdf datoteka je verjatno skan (ne OCR) in okrog 0,5 GB; na tem računalniku bi ogrozil delovanje z snetjem desetih takih del...
  • Pravopis 1962 [3]

Zgodovinski časopis ta številka - pomembno tudi za članke o šolnikihUredi

Med uporabnimi viri za stran Anton Sovre tudi nekrolog Jožeta Kastelica Sovrétu Ta - v Zgodovinskem časopisu, 1964 - osvetljuje pomen Antona Sovréta kot - zlasti antičnega - zgodovinarja. [4] oziroma [5]. Po drugi plati je v njem še več drugih zanimivih (in kot virov za WP uporabnih) člankov, med drugim W. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem II, kjer je so potrditve za (večini sedaj, z drugačnimi izkušnjami iz šole) precej težko predstavljive okoliščine in dogajanja, ki pa so vredne vključitve v članke v WP, recio v biografije učiteljev, šolnikov in profesorjev, pri katerih brez temu podobnega vira te plati njihovega dela ne bi smeli osvetliti; če pa je članek ne bi zajemal, bi uporabnika WP navajali k zgrešeni predstavi o predmetu ali položaju, ki je predmet članka.

Ta povezava je tudi namig, kje lahko še iščem(o) podobne vire (tudi za druga področja, recimo simpozij o Ilirih odlično ilusrira, kako znanost - v tem primeru in tistem času - ve, koliko o čem še ne ve).

Povezave na vire v deluUredi

  • Arhivi o Piju XII. [6]
  • Butalci in Zaplankarji[7]
  • Seznam reči v zvezi z Antonom Sovretom v digitalni knjižnici Slovenije, [8]
Neposredno: Kajetan Gantar, Rod in domačija Antona Sovreta

Zora Konjajev in družina StritarUredi

[16][17][18][19] Gonars, naj bi bile tam tudi nekatere od teh, česar v drugih virih še nisem našel in ni nujno da drži [20]

Stritar - osebe s priimkom

Jezikoslovci in jezikiUredi

Klasični filologi, grščinaUredi

  • Erika Mihevc Gabrovec, po Gantarju Sovretova učenka [21]
  • Sovrè, SAZU [22]

SlavistiUredi

  • Karel Štrekelj, fonolog, slavistični komparativist, zgodovinar slovstva, zbiratelj in urednik (in tvorec izraza v Slo) folklore [23]
  • Ivan Grafenauer - kot zgoraj[24]

KitajščinaUredi

  • Razprostranjenost, različice, medsebojna razumljivost, tonalnost[25]

Bohinj in imenaUredi

Ledinska, hišna, priimki ; tudi običaji [26]

Pomorski pravni redUredi

  • Pomorski zakonik [27]
  • Pravilnik o preprečevanju trčenj na morju [28]

Nace Nadrah, iščem podatkeUredi

Tale del bo verjetno treba prestaviti.

L. 1979 sem bil na skupno 4 mesečnem usposabljanju v programiranju - pri tem sem bil na začetku za to področje "tabula rasa" (nepopisan list) v podobni meri kot zdaj otrok takoj po rojstvu. Tistemu šolanju se je tedaj reklo programerski tečaj - in je šlo predvsem za šolanje in urjenje v programiranju (konceptih, načinu razmišljanja...), ne le da nas nekdo nauči jezik. Praviloma ga je uspešno končala polovica udeležencev (

Ko smo znali programirati, nas je nekaj let kasneje Egon Zakrajšek naučil Pascal v nekaj dneh (odličen in motiviran učitelj, odličen poznavalec snovi in motivirani učenci, ki so res že znali programirati). To doživetje z Zakrajškom mi je tudi dalo vpogled v to, kako bi bilo mogoče (in včasih treba) seznaniti motivirane in izurjene učence z novim jezikom (naravnim, tehničnim...), pa tudi kakim drugim področjem.
Podoben način dela je bil ok. 2001 s Slavkom Kukriko, kjer smo v enem tednu (5 delovnih dni) obravnali gradivo 7 enotedenskih tečajev o 7 plateh nove različice operacijskega sistema Windows (jaz mislim da sem v tistem tednu skočil s samouka za NT 4.0 in šolanega za Netware na MSCP (Microsoft Certified Professional) za Windows XP in Windows Server ter Active directory tiste generacije). Dober stranski učinek za firmo (za katero sem delal) je bil, da sem bil odsoten s svojega dela le en teden in da je skupni tečaj stal le nekoliko več od enega enotedenskega, ne pa 7x cena enotedenskega, pogoj za uspeh pa - poleg extremno sposobnega predavatelja - enako motivirani in podobo sposobni slušatelji.

Maja ŽumerUredi

V prvem mesecu nas je Maja Žumer s pomočjo programskega jezika Simplex uvedla - z veliko zornih kotov naenkrat - v zamisli o sporazumevanju in dajanju navodil nekomu ali nečemu, ki naj počne nekaj, o čemer (razen naših navodil) nič ne ve in nič ne razume, in mora dajalec navodil predvideti navodila za vse okoliščine, ki bi pri tem lahko nastopile. <cr> Ta uk (in tisti iz naslednjega razdelka) je bil izjemno naporen - a uporaben za več ko eno področje. Taka navodila je namreč tedaj dajala nam - v bistvu nas je programirala in hkrati testirala program v nas. Vsaj jaz namreč v tedaj začetku nisem vedel skoraj nič, in še to, kar sem mislil da vem, v veliki meri ni držalo, zelo podobno kot računalniški HW največkrat še nič ne ve o problemu, ki ga rešuje program; skoraj za vse ostale udeležence tedaj je bilo podobno. Tako sem tudi na svoji nevednosti - in njenem ravnanju z nami - videl in doživel tudi kako je biti (dobro in ne-zlonamerno) programiran, ne le vzgajan in poučevan, kako to početi.
Uvedeni smo bili v matematično logiko (z Georeom Booleom) in njenim pomenom in razvojem, matematičnimi koncepti omejenosti (kaj zmore razumeti prejemnik informacije in kaj zmore prenesti uporabljeni jezik - ti koncepti so bili tudi splošno uporabni) in tako dalje. Punca je morala biti (precej nova ali pa vsaj zelo mladostna) inženirka matematike (ali nekaj podobnega, kako se je temu reklo) in bodisi na IJS, MaFi fakulteti, tečaj je pa potekal na tedanjem RRC, ne spomnim pa se več v katerih prostorih so bila predavanja.
Naj spomnim še na nekaj reči v zvezi s temi predavanji

  • vsak dan so trajala le tri ure (8-11 ali nekaj takega dopoldne)
  • po koncu sem najprej kako uro ali dve spal (v spalni vreči v brezpotju na Rožniku),
  • vsak dan smo dobili nalogo, ki jo je bilo treba na začetku naslednjega predavanja naslednji dan oddati (tudi feedback za predavatelja, kako je bilo sprejeto dotedanje)
  • to nalogo sem naredil, ko sem se na Rožniku zbudil
  • ko sem naredil nalogo, sem bil goden za novo rundo spanja na istem mestu in na isti način
  • ko sem se zbudil, sem šel domov jest (če sem jedel med predavaji in prvim spanjem na Rožniku, se sploh ne spomnim in morda sploh nisem), doma še enkrat pregledal nalogo in zapiske prejšnjega dne, potem pa padel v posteljo in mrknil do jutra, ko se je začelo znova
  • to na Rožniku - izven vsega običajnega okolja - je poskrbelo, da me nič ni zmotilo v predelovanju snovi in doživetij s predavanja
  • vsak teden je bil test in na koncu tečaja še en čez vse, vzet enako resno kot pri najtežjih izpitih na univerzi
Test v smisli "preizkus", ne test v smislu obkroževanja ponujenih odgovorov. Test je praviloma vseboval reševanje problemov (koda, ki je uporabljala v tistem tednu naučeno snov).
  • ta test - in pravilno na računalniku delujoč progra, ki je rešil postavljeno nalogo za praktikum - sta bila pogoj za uspešno opravljen tečaj (in enako na COBOL-u).

Nace Nadrah in CobolUredi

Tu se imam še spomniti modularnosti, opisovanja podatkov, standardizacije jezikov in razlik med izdelovalci prevajalnikov, standardi in podobno, principov zanesljivosti, metod testiranja... kar je poleg jezika tedaj naučil Nadrah.
Tečaj programiranja v COBOL-u je najbrž trajal dva meseca in se končal z enotedenskim praktikumom, v katerem je bilo treba spraviti (razmeroma zapleten) problem do tega, da ga rešiš s programom. Bilo nas je toliko, da smo bili za to razdeljeni v več skupin in je podporo pri tem poleg Nadraha nudila še Hočevarjeva (ne spomnim se imena, ampak moja sodelavka iz iste službe jo je zelo cenila), verjetno pa tudi Žumrova.


  • Google nace nadrah cobol

Knjigo Cobol je izdalo DMFA (Društvo matematikov, fizikov in astronomov) in bilo je vsaj 5 izdaj, in tu zadene pravo osebo. Najti še kaj o njem pa je težje... Videl sem pa, da to knjigo vsaj enkrat citirajo.

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)
  2. Kajetan Gantar, rod Antona Sovreta http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJZOLYBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dkajetan+gantar+anton+sovre%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25
  3. Pravopis 1962 http://pravopisi.trojina.si/download/Slovenski-pravopis-1962.pdf
  4. Vir https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/8696672
  5. http://sistory.si/11686/12504
  6. Arhivi o Piju XII. končno odprti https://www.delo.si/novice/svet/arhivi-o-piju-xii-koncno-odprti/
  7. Ivo Antich, Butalci in Zaplankarji http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp135/ivoan135/butal135.htm
  8. Anton Sovre na dlib.si http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3Danton+sovre%27&pageSize=25
  9. slavist https://www.kontekst.io/kontekst/slavist
  10. romanist https://fran.si/iskanje?View=1&Query=romanist
  11. romanistika https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=133&View=1&Query=romanistika
  12. lingvist https://fran.si/iskanje?View=1&Query=lingvist
  13. Čop, Bojan, Slovenska biografija https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022750/
  14. Čop, Dušan Slovenska biografija https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022760/
  15. Karel Oštir, biografija ob 75 letnici, http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R4KSSS7P
  16. Prof. dr. Zora Konjajev, Spomini, RTV 4 https://4d.rtvslo.si/arhiv/spomini/174405343
  17. Stritar, Albin, Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi620908/
  18. Stritar, Bogdana, Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi621140/
  19. Stritar, Albin st., Slovenska biografija, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi621028/
  20. Več avtorjev, Gonars, https://www.uni-regensburg.de/Fakultaeten/phil_Fak_III/Geschichte/istrien/route-gonars.html
  21. Preminila Erika Mihevc Gabrovec https://cuisinedocbox.com/88183557-Coffee_and_Tea/Drustvo-za-anticne-in-humanisticne-studije-slovenije-societas-sloveniae-studiis-antiquitatis-et-humanitatis-investigandis.html
  22. https://www.sazu.si/clani/anton-sovre
  23. Andrejka Žejn, Temelji slovenske dialektologije ... https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/download/179/275/4598-1?inline=1
  24. Dlib.si https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3divan+grafenauer%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=5
  25. https://www.thoughtco.com/what-is-the-difference-between-mandarin-and-cantonese-1535880
  26. Zgodba: Jakob Medja, objavil Janez Pikon https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Informacije/ali-je-nemski-rovt-res-nemski-rovt
  27. Pomorski zakonik Pomorski zakonik https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-5102?sop=2006-01-5102
  28. Pravilnik o preprečevanju trčenj na morju https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2005-01-3653/#33.%C2%A0%C4%8Dlen