Uporabnik:Haklc/Peskovnik6

Stéphane Grappelli, francoski jazzovski violinist in pianist, * 26. januar 1908, Pariz, Francija, † 1. december 1997, Pariz, Francija. S kolegom kitaristom Djangom Reinhardtom je sooblikoval glasbeno zvrst imenovano jazz manouche (ciganski jazz).

ZačetkiUredi

Mati mu je umrla ko je bil še otrok. Oče Stephana je bil med prvo svetovno vojno vpoklican, zaradi česar je nekaj časa živel pri umetnici Isadori Duncan. Ko se je preselila v New York je bil primoran oditi v sirotišnico, kjer je bil v velikem pomanjkanju. Tam se je moral boriti za vsak kos kruha in pogosto je močil posteljo. Tam se je počutil kot v zaporu, zato je ušel na ulice.[1]

Ob potepanju po pariških ulicah je opazil violinista, ki je s premikanjem leve roke ustvarjal melodijo in si s tem služil denar. Pri 12 letih je prejel svojo prvo violino in se jo naučil igrati. Opazoval je tudi pianiste in se tudi sam naučil igranja tega inštrumenta, saj je imel v tistem času vsak bar svoj klavir. V tem obdobju so se z juga Italije množično priseljevali razni delavci, med njimi tudi glasbeniki. Grappelli je začel igrati z napolitanskim kitaristom, kar mu je prineslo večje vsote denarja. Največ sta igrala po barih, kjer sta zbirala napitnine.[1]

Ko se je njegov oče vrnil s fronte, ga je spet vzel k sebi v enosobno stanovanje. Skupaj sta hodila poslušat dela modernih skladateljev tistega časa (Ravela in Debussyja), ki sta jih vedno poslušala iz najcenejših sedežev.[1]

Ko je Grappelli oktobra 1923 igral na ulici, ga je mimoidoča vprašala ali zna brati note. Ponujala mu je delo v orkestru za neme filme, kjer bi zamenjal njenega bolnega moža. Grappelli se ji je zlagal, da jih zna (do tedaj si je navadno melodijo hitro zapomnil in jo je tako odigral). Dobil je službo in se hitro naučil branja not. Delo je potekalo 2-krat po 2 uri na dan. V pavzi med filmoma so ostali glasbeniki navadno odšli iz kina, on pa je ostal in vadil igranje klavirja.[1]

Z jazzom se je prvič srečal v kinu. Na napravi, ki je bila namenjena zamenjavi orkestra s glasbenimi posnetki iz valja, si je hotel zavrteti svojo najljubšo skladbo Tea for Two, ampak je po pomoti zavrtel skladbo Stumblin' v izvedbi Louisa Mitchella. Sinkopiranje, ki so ga uporabljali črnski glasbeniki so bili do tedaj zanj čista neznanka.[1]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Paul Balmer (2008). Stéphane Grappelli : a life in jazz. Bobcat Books. ISBN 9781847725769.

Kategorija:Francoski violinisti Kategorija:Francoski pianisti Kategorija:Jazz glasbeniki