== BLOG-I == (angleška okrajšava besede weblog, oz. redkeje zapisano web log)


1.1 Kaj je blog? uredi

Blog je okrajšava za weblog, oziroma internetni dnevnik. Blog je (osebna) spletna stran, na kateri lahko posameznik, podjetje, združenje, društvo ali katerakoli druga skupina kronološko objavlja svoja doživljanja, razmišljanja, stališča in podobno. Blog je torej medij, na katerem lahko vsakdo svobodno izraža svoje misli. Vse se torej vrti okoli posameznih prispevkov, katere avtor bloga kronološko podaja. Vsak prispevek je možno komentirati, čeprav se možnost komentiranja lahko tudi izklopi. V tem primeru primeru postane blog dostopen samo za branje.

1.2 Zgodovina in razvoj uredi

Mnogi trdijo da je prvi blog nastal pred približno petnajstimi leti. Gre torej za relativno mlad fenomen, ki je v kratkem času dobil velike razsežnosti in popularnost. Njegov avtor je bil Marc Andreesen, ustanovitelj prvega internetnega brskalnika, Netscape. Na svojem blogu je pisal o novitetah ki jih je uvedel v Mosaic, predhodnik Netscape-a (leta 1992). Je pa res, da je poreklo prvega bloga stvar mnogih debat – težko je zagotovo reči, kdo je bil prvi. Skozi naslednja leta blog počasi dobiva svojo današnjo podobo in ime, pravi razmah pa doživi leta 1999 ko Peter Merholz (pisatelj) »razvije« naziv blog in ko je ustanovljen tudi prvi portal, namenjen bloganju.

1.3 Kako deluje blog? uredi

Blog teče na strežniku, na katerem mora biti nameščena aplikacija ki podpira bloganje. Vsak ki želi postati bloger najprej registrira svojo spletno stran (svoj osebni blog). Registracija je hitra, saj je vsaka nova stran le podstran glavne spletne strani ki gosti blogersko aplikacijo. Avtor nato lahko začne dodajati prispevke. Prispevke lahko dodaja in ureja samo avtor bloga, oziroma tisti, ki ima prost dostop do urejevalnika besedila (editorja). Bralci bloga imajo v splošnem dve možnosti: da lahko blog samo berejo (komentiranje je onemogočeno s strani avtorja) ali da na prispevke dajejo tudi komentarje.

1.4 Tematsko združevanje blogov uredi

Bloge lahko združujemo tudi v posamezne tematike – v posamezno tematiko lahko vključimo celoten blog, lahko pa samo posamezne prispevke. Smisel tega je, da zainteresiranim samo za določene tematiko olajšamo iskanje tistih blogov ali posameznih prispevkov ki to tematiko pokrivajo. Primeri tematik: film, fotografija, gastronomija, glasba, humor, internet, kariera, književnost, denar, družina, izobraževanje, zdravje, poezija, politika, računalništvo…


1.5 Blogi in pravo (avtorske pravice) uredi

Za zaščito avtorskih pravic na blogih veljajo enaki zakoni kakor za zaščito teh pravic kjerkoli drugje. V kolikor bloger npr. objavi tekst ali del teksta kateri je avtorsko zaščiten, lahko avtor dela zahteva umik tega besedila iz bloga, prav tako je možna civilna tožba napram blogerju v kolikor smatra da mu je z objavo bila storjena materialna škoda. V ZDA je znan primer ko so sta anonimna blogerja na Google blogger-ju objavila vsebino iz spletne strani Gawker (dnevno medijsko poročanje) in delno vsebino časnika New York Post. Odvetniki omenjenih podjetij so od Google-a zahtevali, da sporno vsebino umakne od ISP-ja pa, naj razkrije identiteto blogerjev. Vsebina je bila umaknjena, več se v tem primeru ni zgodilo. Naslednje vprašanje je pravno: kaj lahko pišejo blogerji? Tu velja na področju zakonodaje nekakšna brezpravnost, sivo področje. Zato je v konkretnih primerih že večkrat moralo posredovati sodišče, saj zakonov posebej za blogerje enostavno ni. V ZDA npr. velja za vse državljane prvi amandma kateri govori o svobodi tiska in izražanja. Konkretno v Californiji so novinarji še dodatno zaščiteni z »shield law« - zaščitniškim zakonom. Vendar tudi novinarji ne morejo pisati o čemerkoli, kakor tudi blogerji ne. V Evropski Uniji je z direktivo 2003/31/EC zaščiten ISP – in sicer pred odgovornostjo o objavah vsebin, katere gostitelj je, razen če izrecno ni seznanjen (ISP kot podjetje) za kakšno vsebino gre.


1.6 Motivacija za objavljanje blogov (zasebnih in komercialnih) uredi

Tukaj je potrebno ločiti med dvema vrstama blogov: poslovni in osebni. Motivacija za to, da podjetja odpirajo bloge ni nič drugačna kakor motivacija za večino drugih gospodarsko usmerjenih aktivnosti: izmenjava znanja, oglaševanje uslug in proizvodov in posledično izboljševanje poslovanja. Motivacija podjetij oz. podjetnikov za bloganje ni torej preveč kompleksna. Povsem drugače pa je z osebnimi blogi, kjer posameznik dostikrat razkriva tudi intimne detajle, stališča, dogodke iz svojega zasebnega življenja. Razlogi za bloganje: želja po komunikaciji, želja po pisanju, dolgčas, nekateri pravijo da blogajo »kar tako« - torej brez nekih posebnih razlogov. Razlog za bloganje je tudi vzrok za pogostost pisanja: imamo blogerje ki blogajo redno, vsak dan. Spet drugi blogajo na nekaj dni, ko pač čutijo da se jim je zgodilo kaj pomembnega in morajo to deliti z drugimi. Nekateri pa blog odprejo in nato nanj skoraj pozabijo – blogajo le poredko.

2 STATISTIKE O RAZŠIRJENOSTI BLOGOV uredi

Raziskave iz leta 2005 kažejo da je takrat na svetu bilo odprtih približno 22 milijnov blogov, nov blog pa je bil ustvarjen vsakih 5.8 sekunde. V kolikor se bo trend nadaljeval, bo kmalu polovica vseh uporabnikov interneta brala bloge, desetina pa jih bo pisala. Zadnji podatek (leta 2007) pravi, da je na svetu odprtih že 100 milijonov blogov, kar se popolnoma sklada s prejšnjo trditvijo. Na svetu je namreč trenutno približno milijarda in sto milijonov uporabnikov interneta. Zelo obširna raziskava o bloganju je bila izvedena v ZDA leta 2004, nekateri rezultati o blogerjih:

· 57 % blogerjev je moških · 48 % blogerjev je mlajših od 30 let · 70 % jih ima širokopasovni internet doma · 82 % jih internet uporablja šest let ali več (internetni veterani) · 42 % jih živi precej dobro finančno življenje (zaslužek prek 50 000 $ letno) · 39 % jih ima končano visoko šolo ali več

Še bolj zanimiva pa je raziskava o bralcih (potencialnih komentatorjih) blogov: Spomladi 2003 je 11 % uporabnikov interneta bralo bloge. V letu 2004 je ta številka narasla na kar 27 %! Eden od desetih uporabnikov interneta (9%) je povedal, da redno ali občasno spremlja politične bloge. Štirje procenti to počnejo redno, pet procentov pa občasno.

3 PROGRAMSKA PODPORA ZA BLOGE uredi

Blog (web log) je spletni dnevnik; to je spletna stran ali del spletne strani, ki periodično prikazuje besedila, slike in druge elemente, ki jih njihovi avtorji sproti dodajajo. Značilnost spletnih dnevnikov je enostavno rokovanje, kar omogoča, da jih soustvarjajo tudi uporabniki brez velikega računalniškega znanja. Predvsem enostavnost oblikovanja bloga ga ločuje od običajne spletne strani. Blog pa se od foruma razlikuje v tem, da so uporabniki foruma med sabo enakovredni, pri blogu, pa je debato sproža avtor ali avtorska skupina, obiskovalci pa le komentirajo. Avtorji bloge najpogosteje razvijajo v razvojnih orodjih kot so Macromedia dreamweaver, Asp .NET, Visual studio .NET,... Php, asp pa so tehnologije, ki jih predvsem uporabljajo. V ozadju bloga je tudi baza, ki shranjuje vse te podatke, ki jih na blogu vidimo in vnašamo. Ta je lahko narejena v MySQL, Access, Microsoft SQL Server, ...Kot smo rekli debato sproža avtor, navaden uporabnik lahko le komentira. Uporabnik pa lahko ustvari tudi svoj blog. To lahko naredi na dva načina: · z uporabo orodjij, ki so bila prej omenjena · in nekoliko lažji način, preprosto blog presnamete iz interneta Primeri narejenih blogov iz interneta: Blogger, TypePad (basic, plus, pro), Blogware, WordPress, Movable Type, Expression Engine... Pomemben del bloga je njegov RSS vir. Bralci blogov lahko s pomočjo bralnikov rss formata prebirajo bloge, ne da bi obiskali spletno mesto, na katerem se nahaja blog. RSS je družina XML datotečnih oblik za spletno zlaganje, ki ga uporabljajo spletne strani, ki nudijo novice, ter tako imenovani spletni dnevnik. RSS se uporablja za nudenje enot, ki vsebujejo kratke opise spletnih vsebin skupaj z povezavo na celotno različico. Te informacije se podajajo v obliki XML kot datoteka, ki jo imenujemo RSS-vir (RSS feed), RSS-tok (RSS stream), oziroma RSS-kanal (RSS channel). V letih 2004 in 2005 se je uporaba RSSja razširila med številne glavne časopisne hiše, vključno z Reuters, Associated Press in slovenskim RTV Slovenija, potem ko je bila mnoga leta v uporabi pri spletnih dnevnikih, tehničnih publikacijah in drugih virih, ki se navadno hitreje odzovejo na tehnološke novosti. Prva spletna stran z splošnimi novicami, ki je začela z uporabo RSS-tehnologije, je bila Variety in to Junija 2002. Pod raznimi pogoji uporabe ponudniki sedaj nudijo drugim spletnim stranem možnost, da v svojo vsebino vgradijo njihov RSS-vir. RSS-tehnologija se splošno uporablja v spletnih dnevniških skupnostih, zato da se lažje izmenjajo informacije o tem kaj je novega oziroma kaj se nahaja na sosednjih dnevnikih. Skozi RSS tehnologijo se tam izmenjuje vse od besedila pa do vseh raznovrstnih multimedijskih virov (naprimer: Podcasting (skovanka, ki se nanaša na Applov iPod in prenos izmenjavo glasbenih datotek), Broadcasting (slo: Oddajanje) in MP3-dnevnik). Program, ki ga imenujemo bralec virov (angl. feed reader) ali agregator, pomaga uporabniku poenostaviti dostop do številnih RSS-virov tako da jim daje poenoten vmesnik ter samodejno prenaša najnovejše vsebine od izbranih RSS-virov. To je idealen nadomestek za pogosto obiskovanje naljubših spletnih strani v lovu za novicami ali naprimer obveščevanje o le-teh preko elektronske pošte. Dandanes je navadno da dobimo RSS-vire na večini večjih spletnih strani prav tako pa tudi na številnih manjših. Ti programi so navadno izgrajeni kot dodatki za spletni brskalnik ali program za elektronsko pošto, obstajajo pa tudi samostojni programi v ta namen. Nekateri drugonamenski programi imajo sedaj tudi vgrajeno podporo za branje RSS-virov. Spletne različice bralcev virov ne potrebujejo pri uporabniku nobenega nameščanja in so direktno uporabne vsem, ki imajo dostop do svetovnega spleta.

4 ANKETA (Tiskana in spletna) uredi

Fakulteta FERI smer Informatika

Na fakulteti so rezultati anket pokazali da vsi sodelujoči poznajo BLOG-e, od tega jih 25% bere BLOG, 40% občasno in 35% jih sploh ne bere BLOG-ov. Od teh ki berejo BLOG-e jih 55% bere majn kot 5 BLOG-ov, 5% med 5 in 10, ter 5% več kot 10. Starost med anketiranci je bila od 21 do 34 spol pa je bil samo moški. Le 10% anketirancev pa piše svoje BLOG-e in vsi dobijo koristne komentarje . 90% anketirancev meni da BLOG-i ne spreminjajo načina komunikacije ostalih 10% pa da spreminjajo.

Pravna Fakulteta UNI

Na fakulteti so rezultati anket pokazali da 90% anketirancev poznajo BLOG-e 10% ne, od tega jih 40% bere BLOG, 40% občasno in 20% jih sploh ne bere BLOG-ov. Od teh ki berejo BLOG-e jih vsi bereje manj kot 5 BLOG-ov. Starost med anketiranci je bila od 22 do 25 spol pa je bil moški in ženski. Le 20% anketirancev pa piše svoje BLOG-e in iz njih tudi dobi koristne komentarje. 70% anketirancev meni da BLOG-i ne spreminjajo načina komunikacije ostalih 30% pa da spreminjajo.

Gimnazija GCC Predšolska Vzgoja

Na tej srednji šoli so rezultati anket pokazali da 82% anketirank poznajo BLOG-e 18% ne, 55% jih bere in 45% občasno bere BLOG-e. Od teh ki berejo BLOG-e jih 36% bere majn kot 5 BLOG-ov, 36% med 5 in 10, ter 18% več kot 10. Starost med anketirankami je bila od 18 do 19 spol pa je bil samo ženski. 55% anketirank pa piše svoje BLOG-e in od tega jih 58% dobi koristne informacije iz komentarjev. 77% anketirank meni da BLOG-i ne spreminjajo načina komunikacije, 5% da spreminjajo in 18 % jih je neopredeljeno.

Spletna anketa SIOL uredi

Prikaži rezultate anket: Ali pišete svoj spletni dnevnik Da 19 30.65% Ne 28 45.16% Mika me, da bi posikusil(a) 9 14.52% Sem že posikusil(a), pa ni to zame 2 3.23% Ne, samo berem 4 6.45% Glasovalci: 62. V tej anketi ne smete sodelovati Tole pa je še primer Spletne ankete na spletni strani SIOL http://forumi.siol.net , na vprašanje »Ali pišete svoj dnevnik«  v kateri je sodelovalo 62 anketirancev in jih je 30% odgovorilo z DA 45% z NE ostalo pa so samo poskusili, ali pa samo berejo BLOG-e in jih ne pišejo.

Sklepna misel uredi

Iz vseh teh anket sem povzel da več kot 90% anketirank/cev pozna BLOG-e v takni ali drugačni obliki. BLOG-e berejo v 40% , občasno 42%, 18% pa sploh ne. BLOG-e pa piše zelo malo anketirank/cev v celi populaciji je ta procent okoli 10%, vendar pa je med puncami bol popularno predvsem v mlajši starosti od 15-20 let (srednja šola), kjer ima več kot 50% anketirank vsaka svoj blog. V večini primerov menijo da BLOG-i ne spreminjajo načina komunikacije med ljudmi. Ideje pa so večinoma že znane, da so BLOGI najbolj koristni v takšni temi, ki je poučna, kjer se lahko uporabniki naučijo kaj iz teme ali pa iz samih komentarjev potem na to temo. Najbol popularni pa so tako imenovani MSN Space-i kjer se ponavadi predstavljajo osebe in dajejo potem drug drugemu komentarje, zraven pa dodajo še paleto slik oz. Albumov in druge stvari. drf desetih letih je število blogerjev iz le nekaj zanesenjakov naraslo na skoraj sto milijonov. Praktično ni države na svetu, katera ne bi imela blogerjev ali bralcev bloga. Glede na širjenje in posledično padanje cen

5 ZAKLJUČEK uredi

Razvoj in vzpon bloga je zelo podoben razvoju in vzponu digitalnih tehnologij: po vsem svetu in zelo hitro. V komaj desetih letih je število blogerjev iz le nekaj zanesenjakov naraslo na skoraj sto milijonov. Praktično ni države na svetu, katera ne bi imela blogerjev ali bralcev bloga. Glede na širjenje in posledično padanje cen širokopasovnega interneta (s katerim je bloganje tesno povezano kakor kažejo statistike) lahko pričakujemo v prihodnosti še nadaljno večanje popularnosti bloganja in s tem svodobe izražanja katero nudi.

6 LITERATURA uredi

1. MERCADO – KIERKEGAARD SYLVIA – (March 2006) – Blogs, lies and the doocing: The next hotbed of litigation? [Online]. Available: http://www.citeulike.org/user/fernand0/article/562673 (Marec 2007) 2. WIKIPEDIA, THE FREE ENCYCLOPEDIA – (March 2007) – Blog. [Online]. Available: http://en.wikipedia.org/wiki/Blog (Marec 2007) 3. INTERNET WORLD STATS – (March 2007) – Internet usage statistics. [Online]. Available: http://www.internetworldstats.com/stats.htm (Marec 2007) 4. BLOG.HR – (2004) – Frequently asked questions. [Online]. Available: http://www.blog.hr/html/faq (Marec 2007) 5. AUSC ANNENBERG – (Maj 2006) – Online journalism review. [Online]. Available: http://www.ojr.org/ojr/images/blog_software_comparison.cfm 6. SCRIPT SEARCH – (2005) – ASP scripts and components for blog. [Online]. Available: http://www.scriptsearch.com/ASP/Scripts_and_Components/Discussion_Boards (Marec 2007) 7. MY WEBLAND – (2003, 2005) – Most recent topics on the forums. [Online]. Available: http://mywebland.com (Marec 2007) 8. ADOBE.COM –(2006,2007) – Dreamweaver article, building blog with Dreamweaver, PHP and MySQL. [Online]. Available: http://www.adobe.com/devnet/dreamweaver/articles/php_blog4_08.html (Marec 2007)


Zunanje povezave uredi