Unescova svetovna dediščina v Vietnamu

seznam Wikimedie

Svetovna dediščina Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.[1] Vietnam je konvencijo sprejel 19. oktobra 1987, zaradi česar so njegova naravna in kulturna območja upravičena do vključitve na seznam.[2] Od leta 2021 je v Vietnamu osem območij svetovne dediščine, vključno s petimi kulturnimi, dvema naravnima in enim mešanim. Vietnam ima drugo največje število območij svetovne dediščine v jugovzhodni Aziji, za Indonezijo z devetimi območji.[3]

Kompleks spomenikov Huế je bil prvo mesto v Vietnamu, ki je bilo vpisano na seznam na 17. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo v Kolumbiji leta 1993.[4] Dve kulturni znamenitosti iz Quảng Nam sta bili uvrščeni leta 1999: starodavno mesto Hội An in svetišče Mỹ Sơn. Zaliv Ha Long in Narodni park Phong Nha-Ke Bang sta bila leta 1994 oziroma 2003 uvrščena na seznam naravnih območij, preden ju je Odbor za svetovno dediščino leta 2000 in 2015 razširil glede meril za izjemne geološke in geomorfološke vrednosti.[a][ b] Osrednji sektor cesarske citadele Thăng Long je bil vpisan leta 2010, kar sovpada z tisočletnico prestolnice Thăng Long. Nazadnje dodano mesto je bil Slikovit krajinski kompleks Tràng An leta 2016, prvo mešano mesto v jugovzhodni Aziji.[5]

Po prepoznavnosti so mesta postala priljubljene turistične atrakcije. Prav tako veljajo za gonilo rasti turizma v državi.[6] Po podatkih Ministrstva za kulturo, šport in turizem je bil Tràng An najbolj priljubljena svetovna dediščina v Vietnamu, privabil je več kot 6 milijonov obiskovalcev in samo v letu 2019 zbral 867,5 milijona VND.[7] Poleg svojih območij svetovne dediščine ima Vietnam na svojem poskusnem seznamu še sedem posesti.

Predmeti svetovne dediščine uredi

Unesco navaja območja po desetih merilih; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.[8]

Seznam svetovne dediščine v Vietnamu
Naziv Slika Lega v občini) Leto vpisa UNESCO kriteriji Opis
Central sektor cesarske citadele Thăng Long   Hanoj 2010 1328; (ii), (iii), (vi) (kulturno) Cesarska citadela, ki jo je v 11. stoletju zgradila dinastija Lý, vsebuje stavbe, ki so vzporedne z arhitekturo poznega 19. stoletja in kulturo jugovzhodne Azije. Mesto je imelo pomembno vlogo v regionalni politični moči Đại Việta skoraj 13. stoletij.[9][10]
Citadela dinastije Hồ   Thanh Hóa 2011 1358; (ii), (iv) (kulturno) Dinastija Hồ je leta 1397 zgradila citadele, ki ležijo med rekama Mã in Bưởi. Stran prikazuje koncept kraljeve moči, nove trende v tehnologiji in trgovini v cesarskem mestu. Njegova konstrukcija je prilagodila konfucijansko filozofijo primarno budistični kulturi.[11][12]
Kompleks spomenikov Huế   Huế 1993 678; (iv) (kulturno) Kompleks spomenikov Huế leži v in okolici mesta Huế, nekdanje cesarske prestolnice Vietnama pod dinastijo Nguyễn. Kljub posledicam treh vojn je mesto dobro ohranjeno in ostaja izjemna zgradba iz 19. stoletja.[13]
Zaliv Ha Long   Quảng Ninh 1994[14][15] 672; (vii), (viii) (naravna) Zaliv Ha Long ima več kot 1600 kraških apnenčastih stebrov in otočkov različnih oblik in velikosti, ki so nastali v toplem in mokrem tropskem podnebju. Apnenčasti monolitni otoki se dvigajo iz oceana, pokriti z gosto džungelsko vegetacijo. Več otokov je votlih, kar ustvarja ogromne jame [16][17]
Staro mesto Hội An   Quảng Nam 1999 948; (ii), (v) (kulturno) Starodavno mesto Hội An, ki je blizu izliva reke Thu Bồn, obsega stavbe z lesenimi okvirji, ki vključujejo arhitekturne spomenike, odprto tržnico in trajektno pristanišče. Njegova arhitektura odseva mešanico avtohtonih in tujih vplivov kitajske, japonske in evropske kulture. Je primer trgovskega pristanišča jugovzhodne Azije iz 15. do 19. stoletja.[18][19]
Svetišče Mỹ Sơn   Quảng Nam 1999 949; (ii), (iii) (kulturno) Mỹ Sơn je skupina zapuščenih in delno porušenih hindujskih templjev, ki so jih med 4. in 13. stoletjem zgradili kralji Champa. Templji so posvečeni čaščenju hindujskega božanstva Šive. Lokacija odraža duhovno in politično življenje v kraljestvu Champa.[20][21]
Narodni park Phong Nha-Ke Bang   Quảng Bình 2003[22][23][24] 951; (viii), (ix), (x) (naravno) Phong Nha – Kẻ Bàng leži sredi Annamitskega gorovja in na zahodu meji z narodnim parkom Hin Namno v Laosu. Phong Nha – Kẻ Bàng ima raznolik apnenčast kraški ekosistem, ki vsebuje kopenske in vodne habitate, gozdove, savane in velike jame. Jama Sơn Đoòng velja za največji naravni jamski prehod na svetu.[25]
Slikovit krajinski kompleks Tràng An     Ninh Bình 2016 1438bis; (v), (vii), (viii) (mešano) Slikovito območje Tràng An je na južnem robu delte Rdeče reke. Vsebuje apnenčaste kraške vrhove z dolinami. Obstajajo arheološke sledi človekovega delovanja več kot 30.000 let, ki segajo v neolitik in bronasto dobo. Hoa Lư je bila starodavna prestolnica Vietnama, ustanovljena v 10. in 11. stoletju.[26]

Poskusni seznam uredi

Poleg območij, vpisanih na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam.[27] Od leta 2021 je Vietnam zabeležil sedem območij na svojem poskusnem seznamu.

Seznam na poskusnem seznamu v Vietnamu
Naziv Slika Lega v občini) Leto vpisa UNESCO kriteriji Opis
Območje starih vklesanih skal v kraju Sa Pa   Lào Cai 1997 959; (mešano) Na tem mestu je več kot 200 kamnov in megalitov, vklesanih z različnimi podobami in zapletenimi oblikami. Videti je mogoče podobe gora, hribov in polj, pa tudi sledove treh vrst pisav: piktograme Han Kitajcev, talismane etničnih skupin Tày in Dao[28][29]
Ba Bể – območje naravne dediščine Na Hang   provinca Tuyên Quang in provinca Bắc Kạn 2017 6262; (vii), (x) (naravno) Območje naravne dediščine Ba Bể – Na Hang pokrivajo pragozdovi na apnenčastih gorah z raznoliko favno in floro. Kraške gore obdajajo reke Gâm, reke Năng in jezero Ba Bể. Številne jame obstajajo že več kot 10.000 let. Nominirano območje je sestavljeno iz štirih glavnih delov: narodnega parka Ba Bể, naravnega rezervata Nam Xuân Lạc, naravnega rezervata Na Hang in zaščitenega gozda Lâm Bình[30][31]
Narodni park Cát Tiên[32][33][34][35][36][37][38]   provinca Đồng Nai 2006 5070; (vii), (ix), (x) (naravno) Narodni park Cát Tiên je naravni vir s številnimi redkimi in endemičnim živalim in rastlinam. Je del kompleksa vlažnih tropskih gozdov in eden redkih naravnih gozdov, ki so ostali v Vietnamu. Narodni park aktivno sodeluje pri nadzoru poplav in ščiti vodni vir Trị An Dam[39][40]
Spomeniki in pokrajine Yên Tử   provinca Quảng Ninh, provinca Bắc Giang in Hải Dương 2014 5940; (ii), (iii), (v), (vi) (kulturno) Lokacija predstavlja niz spomenikov in pokrajin v gorovju Đông Triều. To je domovina dinastije Trần Đại Việt v 13. in 14. stoletju in domovina zen budizma Trúc Lâm. To območje je znano po svoji pokrajini in zgodovinsko-kulturnih relikvijah. Lokacija obsega območje relikvij Yến Tử – Đông Triều, območje relikvij West Yến Tử in območje relikvij Côn Sơn – Kiếp Bạc – Thanh Mai.[41][42]
Jama Con Moong provinca Thanh Hóa 2006 5072; (kulturno) Najdišče, ki se nahaja znotraj narodnega parka Cúc Phương, so arheologi izkopali leta 1976. Kraj vsebuje kulturne sledi prebivalcev kultur Sơn Vì, Hòa Bình in Bắc Sơn, kjer so ljudje neprekinjeno prebivali pred 13.000–7000 leti. Arheološko najdišče je sestavljeno iz 10 različnih plasti zemlje.[43][44]
Zaliv Ha LongArhipelag Cát Bà   provinca Quảng Ninh in Hải Phòng 2017 6177; (vii), (viii), (ix), (x) (naravno) Zaliv Hạ Long je Unesco leta 1994 in 2000 dvakrat priznal kot območje svetovne naravne dediščine. Leta 2017 je bil arhipelag Cát Bà predložen kot razširitev zaliva Hạ Long. Obe lokaciji sta središči visoke biotske raznovrstnosti z več kot 700 apnenčastimi gorami in otočki.[45][46]
Kompleks naravnih lepot in zgodovinskih spomenikov Hương Sơn   Hanoj 1991 960; (mešano) To območje je pomembno ekološko območje in kulturno območje z arheološkimi najdišči, starimi 10.000 let in geološkimi formacijami, starimi 200 milijonov let. Vsako leto poteka festival Dišeče pagode, ki se ga udeleži več sto tisoč ljudi. Kompleks Hương Sơn sestavljajo tri skupine templjev: skupina Hương Tích, skupina Long Vân in skupina pagod Tuyết [47]

Sklici uredi

  1. »The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 11. marca 2021. Pridobljeno 21. septembra 2010.
  2. »Vietnam«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2021. Pridobljeno 26. decembra 2020.
  3. »World Heritage List«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2021. Pridobljeno 2. julija 2019.
  4. »Hue Imperial City – World Cultural Heritage«. Voice of Vietnam. 17. maj 2018. Arhivirano iz spletišča dne 1. maja 2021. Pridobljeno 17. maja 2018.
  5. »Trang An receives UNESCO certificate as World Cultural and Natural Heritage site«. Ministry of Culture, Sports and Tourism. 29. januar 2015. Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2020. Pridobljeno 29. januarja 2015.
  6. »Giá trị di sản: 'Át chủ bài' trong chiến lược phát triển du lịch« [Heritage value: 'The trump card' in tourism development strategy] (v vietnamščini). Vietnamese Studies Department of Hanoi National University of Education. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 11. decembra 2015.
  7. Minh Huyền (9. januar 2020). »Số lượng khách du lịch tham quan 8 di sản thế giới tại Việt Nam tăng mạnh« [The number of tourists visiting 8 world heritage sites in Vietnam has increased sharply]. Tổ Quốc (v vietnamščini). Ministry of Culture, Sports and Tourism. Arhivirano iz spletišča dne 10. januarja 2020. Pridobljeno 11. decembra 2020.
  8. »UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  9. Đăng Định (1. avgust 2010). »Hoàng thành Thăng Long được công nhận di sản văn hóa thế giới« [Imperial Citadel of Thang Long is recognized as world cultural heritage]. Tuổi Trẻ (v vietnamščini). Ho Chi Minh Communist Youth Union. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2021. Pridobljeno 15. junija 2019.
  10. »Central Sector of the Imperial Citadel of Thang Long – Hanoi«. UNESCO World Heritage Centre. 1328. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2021. Pridobljeno 15. junija 2019.
  11. »Citadel of the Ho Dynasty«. UNESCO World Heritage Centre. 1358. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2021. Pridobljeno 15. junija 2019.
  12. Emmons, Ron (6. april 2017). »Destination Vietnam – Ho Citadel: Vietnam's unlikely UNESCO site«. Thanh Hóa: CNN. Arhivirano iz spletišča dne 26. januarja 2021. Pridobljeno 15. junija 2019.
  13. »Complex of Hue Monuments«. UNESCO World Heritage Centre. 678. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2021. Pridobljeno 15. junija 2019.
  14. Zaliv Hạ Long je bil prvič uvrščen na seznam naravnih znamenitosti leta 1994 pod merilom (vii). Šest let kasneje, leta 2000, je Odbor za svetovno dediščino podaljšal priznanje za izjemno vrednost za geomorfologijo, ki izpolnjuje merilo (viii).
  15. Nguyễn, Văn Tuấn (1. december 2020). »Vịnh Hạ Long đã được UNESCO công nhận là Di sản thế giới lần thứ hai về giá trị địa chất địa mạo như thế nào« [How is Ha Long Bay recognized by UNESCO as the Second World Heritage Site in terms of geomorphological value?] (v vietnamščini). General Agency for Tourism. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2021. Pridobljeno 1. decembra 2020.
  16. Nhật Thy (2. december 2020). »Tròn 20 năm Vịnh Hạ Long được công nhận là Di sản thiên nhiên thế giới lần hai« [Twenty years ago, Ha Long Bay was recognized as a World Natural Heritage for the second time] (v vietnamščini). Government of Vietnam. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2021. Pridobljeno 2. decembra 2020.
  17. »Ha Long Bay«. UNESCO World Heritage Centre. 672. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2021. Pridobljeno 15. junija 2019.
  18. »Hoi An Ancient Town«. UNESCO World Heritage Centre. 948. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2021. Pridobljeno 15. junija 2019.
  19. »Hoi An: 15 years as an UNESCO World Heritage Site«. Nhân Dân. Communist Party of Vietnam. 9. december 2014. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2021. Pridobljeno 2. decembra 2020.
  20. »My Son Sanctuary«. UNESCO World Heritage Centre. 949. Arhivirano iz spletišča dne 7. februarja 2021. Pridobljeno 15. junija 2019.
  21. »Mysteries of Mỹ Sơn Sanctuary unveiled through restoration«. Việt Nam News. Vietnam News Agency. 14. julij 2019. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2021. Pridobljeno 2. decembra 2020.
  22. Nacionalni park Phong Nha – Kẻ Bàng je bil prvič uvrščen na seznam naravnih znamenitosti leta 2003 pod merilom (i). Dvanajst let kasneje, leta 2015, je Odbor za svetovno dediščino ponovno nominiral in podaljšal svoje priznanje za izjemne geološke in geomorfološke vrednosti, ki izpolnjuje kriterije (viii), (ix) in (x).
  23. »Phong Nha – Ke Bang wins 2nd UNESCO recognition«. General Agency for Tourism. 7. junij 2015. Arhivirano iz spletišča dne 4. februarja 2020. Pridobljeno 1. decembra 2020.
  24. Lê, Phi Long (16. junij 2018). »VQG Phong Nha – Kẻ Bàng 15 năm được công nhận di sản thiên nhiên thế giới« [15 years after Phong Nha – Kẻ Bàng National Park was recognized as a World Natural Heritage]. Lao Động (v vietnamščini). Vietnam General Confederation of Labour. Arhivirano iz spletišča dne 22. septembra 2020. Pridobljeno 16. junija 2018.
  25. »Phong Nha – Ke Bang National Park«. UNESCO World Heritage Centre. 951. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2021. Pridobljeno 15. junija 2019.
  26. »Tràng An Landscape Complex«. UNESCO World Heritage Centre. 1438bis. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2021. Pridobljeno 15. junija 2019.
  27. »UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 20. julija 2017. Pridobljeno 25. oktobra 2015.
  28. »The Area of Old Carved Stone in Sapa«. UNESCO World Heritage Centre. 959. Arhivirano iz spletišča dne 27. novembra 2020. Pridobljeno 15. junija 2019.
  29. »Bãi đá cổ Sa Pa: Cần có phương án bảo tồn cấp thiết« [The Area of Old Carved Stone in Sapa: An urgent conservation plan is needed]. Tuổi Trẻ (v vietnamščini). Ho Chi Minh Communist Youth Union. 10. julij 2005. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2021. Pridobljeno 15. junija 2019.
  30. »Ba Be – Na Hang Natural Heritage Area«. UNESCO World Heritage Centre. 6262. Arhivirano iz spletišča dne 20. oktobra 2020. Pridobljeno 15. junija 2019.
  31. »Viet Nam seeks UNESCO recognition for Ba Be – Na Hang natural heritage«. General Agency for Tourism. 4. december 2017. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2021. Pridobljeno 15. junija 2019.
  32. UNESCO je narodni park Cát Tiên predhodno uvrstil na seznam 411. območja biosfernega rezervata na svetu leta 2001. Leta 2005 je Ramsarska konvencija priznala mokrišča Bàu Sấu (pripada parku) kot eno od ramsarskih območij na svetu.
  33. »Asia and the Pacific: 157 biosphere reserves in 24 countries«. Man and the Biosphere Programme. Julij 2018. Arhivirano iz spletišča dne 30. januarja 2021. Pridobljeno 16. marca 2021.
  34. Thu Giang (27. marec 2013). »Discover Vietnam – Cát Tiên National Park«. General Agency for Tourism. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2020. Pridobljeno 27. marca 2013.
  35. »Bau Sau Wetlands and Seasonal Floodplain«. Ramsar Convention. Arhivirano iz spletišča dne 10. januarja 2021. Pridobljeno 16. marca 2021.
  36. Po poročilu Mednarodne zveze za ohranjanje narave iz leta 2013, v katerem je odsvetoval vpis narodnega parka Cát Tiên kot naravno območje svetovne dediščine, je Vietnam svojo vlogo umaknil tedne pred letnim odborom za svetovno dediščino junija 2013. Poročilo je kot glavne grožnje opredelilo dva predlagana projekta hidroelektrarn, kamnolome, nereguliran turizem, nezakonito trgovino z vrstami in divji lov.
  37. H. Hương; C. Khanh; H. My (19. junij 2013). »UNESCO vẫn xét duyệt Vườn quốc gia Cát Tiên?« [Is UNESCO still reviewing Cat Tien National Park?]. Tuổi Trẻ (v vietnamščini). Ho Chi Minh Communist Youth Union. Arhivirano iz spletišča dne 12. septembra 2017. Pridobljeno 15. junija 2019.
  38. »Two dams stopped after IUCN advises against World Heritage nomination«. International Union for Conservation of Nature. 9. oktober 2013. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2021. Pridobljeno 9. oktobra 2013.
  39. »Cat Tien National Park«. UNESCO World Heritage Centre. 5070. Arhivirano iz spletišča dne 13. januarja 2020. Pridobljeno 15. junija 2019.
  40. »Hoàn thành hồ sơ đề cử Vườn Quốc gia Cát Tiên là Di sản thiên nhiên thế giới« [Complete the nomination for Cat Tien National Park as a World Natural Heritage]. Công An Nhân Dân (v vietnamščini). Ministry of Public Security. 6. julij 2006. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2021. Pridobljeno 7. junija 2021.
  41. »The Yen Tu Complex of Monuments and Landscapes«. UNESCO World Heritage Centre. 6508. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2021. Pridobljeno 15. junija 2019.
  42. Tình Lê (9. junij 2020). »Tái lập hồ sơ trình UNESCO ghi danh Yên Tử là di sản thế giới« [Re-establish documents to submit to UNESCO to register Yen Tu as a world heritage site]. Vietnamnet (v vietnamščini). Ministry of Information and Communications. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2021. Pridobljeno 7. junija 2021.
  43. »Con Moong Cave«. UNESCO World Heritage Centre. 5072. Arhivirano iz spletišča dne 27. novembra 2020. Pridobljeno 15. junija 2019.
  44. Ngọc Minh (9. junij 2020). »Đề cử hang Con Moong là Di sản văn hóa thế giới« [Nominated Con Moong cave as World Cultural Heritage]. Thanh Niên (v vietnamščini). Vietnam Youth Federation. Arhivirano iz spletišča dne 21. marca 2021. Pridobljeno 7. junija 2021.
  45. »Ha Long Bay – Cat Ba Archipelago«. UNESCO World Heritage Centre. 6177. Arhivirano iz spletišča dne 21. oktobra 2020. Pridobljeno 15. junija 2019.
  46. »Vịnh Hạ Long – quần đảo Cát Bà sẽ là Di sản thế giới« [Halong Bay – Cat Ba archipelago will be a World Heritage Site] (v vietnamščini). General Agency for Tourism. 15. februar 2017. Arhivirano iz spletišča dne 9. januarja 2018. Pridobljeno 7. junija 2021.
  47. »Hương Sơn Complex of Natural Beauty and Historical Monuments«. UNESCO World Heritage Centre. 960. Arhivirano iz spletišča dne 27. novembra 2020. Pridobljeno 15. junija 2019.

Zunanje povezave uredi