Ulrik II. Spanheimski

Ulrik II. Spanheimski ali Ulrik II. Spanheim, plemič iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda. * 1176, † 10. avgust 1202.

Ulrik II. Spanheimski
koroški vojvoda
Ulrik II., upodobljen na pečatniku
Ulrik II., upodobljen na pečatniku
Vladanje1181 - 1202
PredhodnikHerman
NaslednikBernard
Rojstvocca. 1176
Smrt10. avgust 1202 ali 1202[1]
Vladarska hišaSpanheimi
OčeHerman
MatiAgneza Babenberška

ŽivljenjeUredi

Ulrik se je rodil vojvodi Hermanu in njegovi ženi Agnezi Babenberški v letu 1176,[2] imel pa je tudi mlajšega brata Bernarda.[3][4] Ulrik II. je bil še zelo mlad, ko je leta 1181 postal vojvoda, komaj odrasel pa je v križarski vojni zbolel za gobavostjo in zaradi te bolezni umrl.[5] Ulrik ni imel svojih potomcev, namesto njega je zavladal mlajši brat Bernard.[3]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert II. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Hedvika Spanheimska
 
 
 
 
 
 
 
Ulrik I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Uta Kraiburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Herman Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Judita iz Badna
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ulrik II. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Leopold III. Babenberški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Henrik II. Babenberški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Henrik IV. Nemški
 
 
 
 
 
 
 
Agneza Waiblingen
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Agneza Babenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Andronikos Komnen
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Theodora Komnen
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Politično delovanje in dosežkiUredi

  • imenovanje za koroškega vojvodo v letu 1181.[6] Med letoma 1181 in 1194 je bil zaradi mladoletnosti pod skrbništvom babenberžanskega strica Leopolda V. Babenberškega, nato pa je zavladal samostojno.[2] Z avstrijskim vojvodom Friderikom I. Babenberškim pa je že leta 1197 odpotoval na križarsko vojno, a je na tem pohodu leta 1198 zbolel za gobavostjo, zato se je moral vrniti, v letu 1202 predčasno predati svojo oblast mlajšemu bratu Bernardu, še istega leta pa je tudi umrl.[5][4][7] Kot vojvoda je Ulrik II. skrbel tudi za cerkev; tako je Št. Pavlu podaril posestva pri Ljubljani z vsem sodstvom (vse do krvnega sodstva), Bernard je ob svojem nastopu te privilegije potrdil. [8] Ulrik se je pri izvajanju svoje oblasti opiral na svoje ministerialno plemstvo, s katerim se je ob sprejemanju pomembnih odločitev tudi posvetoval, npr. ob pritožbah koroškega samostana Svetega Georga v letu 1199 in leta 1200 glede vprašanja zvišanja cerkvenih dajatev.[9]

Opombe in skliciUredi

  1. Record #13732684X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 Ulrich II.:Herzog von Kärnten (1181-1202)
  3. 3,0 3,1 Vengust, M. (2008). Str. 23.
  4. 4,0 4,1 Gruden, J. (1910). Str. 172.
  5. 5,0 5,1 Sitar, S.(1999). Str. 76.
  6. Kosi, M. (1994). Str. 174.
  7. Kosi, M. (2001). Str. 128, 132.
  8. Hauptmann, L (1999). Str. 111.
  9. Komac, A. (2006). Str. 114.

ViriUredi