Odpre glavni meni

Gorski brest , v Sloveniji poznan tudi pod imenom Goli brest (znanstveno ime Ulmus glabra) je najbolj razširjena vrsta brestov v Sloveniji.[1]

Gorski brest
Gorski brest (Ulmus glabra)
Gorski brest (Ulmus glabra)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Rosales (šipkovci)
Družina: Ulmaceae (brestovke)
Rod: Ulmus (brest)
Vrsta: U. glabra
Znanstveno ime
Ulmus glabra
Huds.
Razširjenost
Razširjenost
Sinonimi
  • Ulmus campestris L. Mill., Wilkomm
  • Ulmus corylacea Dumrt.
  • Ulmus elliptica Koch
  • Ulmus effusa Sibth.
  • Ulmus excelsa Borkh.
  • Ulmus expansa Rota
  • Ulmus leucocarpa Schur.
  • Ulmus macrophylla Mill.
  • Ulmus major Sm.
  • Ulmus montana Stokes, Smith, Loudon, Mathieu, With.
  • Ulmus nuda Ehrh.
  • Ulmus podolica (Wilcz.) Klok.
  • Ulmus popovii Giga.
  • Ulmus scabra Mill., C. K. Schneid., Ley, Ascherson & Graebner
  • Ulmus scotica Gand.
  • Ulmus suberosa Michx.
  • Ulmus sukaczevii Andronov

OpisUredi

Gorski brest je listopadno drevo, ki lahko v višino doseže do 35 m in ima premer debla do 150 cm. Deblo ima temno sivo skorjo, ki je pri mladih drevesih gladka, kasneje pa postane plitvo razpokana. Poganjki so rjavi in posuti z lenticelami. Veje so enakomerno porazdeljene in tvorijo široko krošnjo. Ob deblu rastejo navzgor, z oddaljenostjo od debla pa se povesijo. Koreninski sistem je močan, a ne sega globoko pod površje.[1] Listi so enostavni, narobe jajčasti ali eliptični, dolgi med 8 in 17 cm in široki med 3 in 12 cm. Imajo dvakrat napiljen listni rob in kratek pecelj, ki ni daljši od 5 cm. Drevo zacveti pred olistanjem, običajno v začetku aprila, cvetovi pa so dolgi okoli 5 mm, dvospolni in rastejo v šopih ali posamično na 10 mm dolgih pecljih. Plod je krilati orešek dolg od 2 do 2,5 cm in širok okoli 1,5 cm.[2][3] Dozori proti koncu maja ali v začetku junija.

Razširjenost in uporabnostUredi

Gorski brest je samonikel od Irske do Urala in od arktičnega kroga na severu do Peloponeza na jugu. Ločena populacija se nahaja tudi v Iranu. Najbolje uspeva v vlažni zemlji,[4] vendar ne prenaša poplav, dobro pa prenaša onesnažen mestni zrak. V naravi se vrsta širi samo s pomočjo semen. V Sloveniji je gorski brest razširjen povsod, razen v Istri in na Obali, kjer raste na nadmorskih višinah med 400 in 1200 m, redkeje tudi do 1500 m. Najpogostejši je v gorskem jelovem gozdu in gorskem ter predgorskem bukovem gozdu, pogosto v združbah z velikim jesenom in gorskim javorjem.[1]

Ob ugodnih rastnih razmerah lahko gorski brest doseže starost nekaj sto let. Njegov les ima lepo barvo in teksturo in je nasploh izredno kakovosten. Ima ozko plast beljave in rdečkasto rjavo črnjavo z zelenkastim odtenkom. Njegova gostota znaša okoli 620 kg/m3, uporablja pa se predvsem v mizarstvu za pohištvo. V preteklosti so ga uporabljali tudi v kolarstvu za izdelavo vozov in kočij.[1]

OgroženostUredi

Kot vse vrste brestov, je tudi gorski brest zelo dovzeten za holandsko bolezen brestov,[5][6] ki ogroža njegov obstoj, vendar pa je za bolezen nekoliko manj dovzeten kot sorodni poljski brest.

ReferenceUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 "Brest". Preslica. Pridobljeno dne 28. marca 2019. 
  2. Bean, W. J. (1981). Trees and shrubs hardy in Great Britain, 7th edition. Murray, London.
  3. White, J. & More, D. (2003). Trees of Britain and Northern Europe. Cassell's, London
  4. Heybroek, H. M., Goudzwaard, L, Kaljee, H. (2009). Iep of olm, karakterboom van de Lage Landen (:Elm, a tree with character of the Low Countries). KNNV, Uitgeverij. ISBN 9789050112819
  5. Forestry Commission. Dutch elm disease in Britain, UK
  6. Brasier, C. M. (1996). New horizons in Dutch elm disease control. Pages 20–28 in: Report on Forest Research, 1996. Forestry Commission. HMSO, London, UK.[1]