Ulica Mutanabi (arabsko شارع المتنبي) je v Bagdadu v Iraku, blizu stare četrti Bagdada pri ulici al-Rašid.[1] Ulica je zgodovinsko središče bagdadskega knjigotrštva, ulica, polna knjigarn in knjižnih stojnic na prostem. Ulica je bila poimenovana po klasičnem iraškem pesniku Al-Mutanabiju iz 10. stoletja in je bila označena kot srce in duša bagdadske pismenosti in intelektualne skupnosti.[2]

Ulica Mutanabi
arabsko شارع المتنبي
Glavna vrata ulice
Dolžina1 km
LegaBagdad, Irak Irak

Ulica Mutanabi velja za najbolj znana ulico v vsem Iraku zaradi svoje starodavne zgodovine in skupnosti. Ulica je polna od zgodnjih jutranjih ur do pozne noči z obiskovalci, vključno s pesniki, pisatelji, umetniki in študenti ter turisti z vsega sveta.[3]

Ulica Mutanabi je ozka ulica brez avtomobilov sredi Bagdada blizu reke Tigris. Obložena je s sveže pobarvanimi in bleščečimi trgovinami s pravljičnimi lučkami, okrašenimi z opečnimi fasadami in balkoni iz kovanega železa. Vsebuje umetniške razstave, odprte galerije, knjižne sejme, festivale in kavarne, kot je kavarna Al-Šabandar, ter vhod v Kušlo. Skozi desetletja se je ulica Mutanabi razvila v simbol intelektualne svobode, ki privablja pisatelje, umetnike in nasprotujoče glasove iz vse države. Iz nje se je rodil znani arabski rek »Kairo piše, Bejrut objavlja, Bagdad pa bere«.[4][5]

Ulica, ki se razteza malo manj kot en kilometer, se začne z lokom, okrašenim s pesnikovimi citati, in konča s kipom Al-Mutanabija, ki ga je izdelal kipar Mohammed Ghani Hikmat in gleda na reko Tigris.[6]

Zgodovina

uredi

Zgodnja ustanovitev in pomen

uredi
 
Ulica leta 1920

Zgodovina ulice sega v Abasidski kalifat, kjer je postala prva knjižna tržnica v Bagdadu. Ulica je služila kot sodobna priča političnih in kulturnih sprememb v regiji. Ulico Mutanabi je leta 1932 prvič odprl kralj Fejsal I. in jo poimenoval po slavnem pesniku iz 10. stoletja Abu al-Tajibu al-Mutanabiju, pesniku iz abasidskega obdobja. Ulica je začela privabljati podjetja, kot so tiskarne in knjigarne, ki so bile ugnezdene ob vladnih uradih in sodiščih, in sčasoma je začela graditi svojo identiteto, saj so vanjo začeli prihajati prodajalci knjig. Čeprav je sčasoma s številnimi režimi v Iraku priča, številne njene knjige odražajo ideologije omenjenih režimov. V dobi Abd al-Karima Kasima je bila večina razpoložljivih knjig marksistični spisi. Po tem je bila ulica priča trem desetletjem nacionalističnih panarabskih del, ki so jih trgovci smeli prodajati le tistim, ki so poveličevali ideologijo Ba'ath in kasneje nekdanjega predsednika Sadama Huseina.

Ulica je tudi dom kavarne Šabandar, ki je bila odprta leta 1917. Vse od ustanovitve je postala stičišče iraških politikov in intelektualcev. Poleg tega, da je bil izhodišče za demonstracije, ki so potekale v državi skozi njeno sodobno zgodovino, obsojajo britansko okupacijo Iraka in nekatere pogodbe, ki so jih takrat sklenile iraške vlade, kot je Portsmouthska pogodba leta 1948. ljudje, ki so povezani s kavarno, je nekdanji iraški premier Nuri al-Said, ki jo je pogosto obiskoval. Pogosti obiski Nurija al-Saida so imeli velik pomen, da je kavarna postala zbirališče iraških politikov.[10]

Pod vladavino Sadama Huseina je bilo veliko knjig desetletja prepovedanih, ker niso ustrezale vladnim standardom. Nekatere so bile zamenjane s knjigami, ki obravnavajo zgodovino in sedanjost Iraka. Danes se na ulicah prodajajo knjige, kot so "Ameriški Irak" misleca Hassana al-Alawija, knjige palestinske zgodovinarke Hanne Batatu in knjige iraškega sociologa Alija al-Wardija. Do leta 2003 so te knjige prodajali na skrivaj v strahu pred aretacijami in zatiranjem.[7]

Oživitev po letu 2003

uredi

Med vojno v Iraku je 5. marca 2007 eksplodirala avtomobilska bomba ali samomorilska bomba in ubila 26 ljudi na ulici Mutanabi, zaradi česar je bilo območje posejano s smetmi in nevarno za nakupovalce ter uničeno veliko podjetij. Kot odgovor na bombni napad sta Deema Šehabi in Beau Beausoleil leta 2012 uredila antologijo z naslovom Ulica Mutanabi se začne tukaj o odzivih ljudi na bombni napad. Med 100 avtorji sta med drugim Yassin Alsalman in Pulitzerjev nagrajeni novinar Anthony Šadid.[8] 18. decembra 2008 je iraški premier Nouri al-Maliki uradno ponovno odprl ulico po dolgem obdobju čiščenja in popravil.

Ulica ostaja odprta z različnimi prenovami, vključno s prenovo ulice in tlakov v kamnu, namestitvijo novega sistema razsvetljave in barvanjem stavb na glavni ulici. Pred prenovo so ulico opisovali kot temno in polno potepuških psov. Čeprav so nekateri prodajalci na ulici kritizirali prenovo, ker ulica ni videti tako, kot je bila videti.[9]

Zanimivosti

uredi

Kip Al-Mutanabija

uredi

Kip Al-Mutanabija (arabsko تمثال المتنبي) je bronasti kip pesnika, po katerem je ulica dobila ime. Izklesal ga je iraški kipar in umetnik Mohammed Ghani Hikmat leta 1977.[13]

Kušla

uredi
 
Zunanjost Kušle

Kušla (arabsko القشلة) je pomembno osmansko mesto in mejnik dediščine Bagdadija, katerega gradnja sega v drugo polovico 19. stoletja, ko je bil Bagdad provinca Osmanskega cesarstva pod ukazom Midhat Paše. Je na koncu reke Tigris na koncu ulice Mutanabi, kjer je bila uporabljena kot vojaška stavba za vojsko Osmanskega cesarstva, ki je takrat zagotavljala varnost prebivalstvu. Sredi nje je 22 metrov dolg stolp z uro, ki je bil zgrajen za prebujanje vojakov in jih obvešča o vojaškem usposabljanju. Trenutno je Kušla zbirališče številnih obiskovalcev in turistov na ulici Mutanabi ter prostor za kulturne in družabne dejavnosti ter umetniške razstave.[10]

Kavarna Šabandar

uredi
Glavni članek: kavarna Šabandar.

Kavarna Šabandar (arabsko مقهى الشابندر), ki je na ulici, je ena najstarejših ohranjenih kavarn v Bagdadu. Od ustanovitve leta 1917 je bila kavarna zbirališče iraških politikov in intelektualcev ter izhodišče za proteste, ki so potekali med mandatom Mezopotamije. Slike, ki visijo na njenih stenah, predstavljajo iraško zgodovino in družbo, vključno s simboli, literarnimi in umetniškimi osebnostmi Bagdada. Kavarna je bila leta 2007 uničena v samomorilskem bombnem napadu, ki je vzel pet lastnikovih otrok. Kavarna je bila od takrat obnovljena.[11]

Suk al-Sarai

uredi
 
Vhod v Souk al-Sarai na koncu ulice Mutanabi
Glavni članek: Suk al-Sarai.

Suk al-Sarai (arabsko سوق السراي) je eden najstarejših sukov v Bagdadu in deluje kot podaljšek ulice Mutanabi. Prej je bil znan po proizvodnji in trgovini z naravnim usnjem, trenutno pa je priljubljen za trgovanje z zvezki, papirji in šolskimi knjigami. Vhod v tržnico je na koncu ulice Mutanabi in pred mošejo Al-Sarai, ki je bila zgrajena leta 1660, kar je sovpadalo z gradnjo tržnice. Dolžina tržnice ne presega 300 metrov, širina poti za pešce pa ne presega treh metrov.[12]

Galerija

uredi

Sklici

uredi
  1. The death of Al Mutanabbi Street
  2. WONG, EDWARD; HABEEB, WISSAM A. (5. marec 2007). »Suicide Bombing Kills 20 in Baghdad Book Market (Published 2007)«. The New York Times. Pridobljeno 13. decembra 2020.
  3. »شاهد- شارع المتنبي.. عمر جديد لأيقونة بغداد الثقافية«. www.aljazeera.net (v arabščini). Pridobljeno 24. junija 2023.
  4. »Baghdad rediscovers Al-Mutanabbi Street after renovation |«. AW (v angleščini). Pridobljeno 16. junija 2023.
  5. Travers, Alannah. »Mutanabbi Street: An intellectual haven overcomes Iraq's pain«. www.aljazeera.com (v angleščini). Pridobljeno 16. junija 2023.
  6. Baram, A., Culture, History and Ideology in the Formation of Ba'thist Iraq,1968-89, Springer, 1991, p. 77
  7. »شارع المتنبي في بغداد: نقطة إشراق وأمل جديد للعراقيين«. Alghad (v arabščini). 15. maj 2022. Pridobljeno 29. julija 2023.
  8. Bramley, Ellie Violet (21. januar 2014). »Literary project honors Baghdad's devastated bookselling district«. London: The Guardian. Pridobljeno 18. aprila 2015.
  9. Owles, Eric (18. december 2008). »Then and Now: A New Chapter for Baghdad Book Market«. The New York Times. Pridobljeno 19. maja 2010.
  10. »القشلة موقعها وسبب تسميتها‌«. aldaaenews.com. Pridobljeno 20. junija 2023.
  11. »مقهى الشابندر فضاء عريق للثقافة والأدب ببغداد«. www.aljazeera.net (v arabščini). Pridobljeno 20. junija 2023.
  12. »بالفيديو.. سوق السراي ببغداد يمتد للعهد العباسي«. www.aljazeera.net (v arabščini). Pridobljeno 30. junija 2023.

Zunanje povezave

uredi