USS Ronald Reagan (CVN-76)
![]() | |
![]() USS Ronald Reagan prihaja v Fort Lauderdale | |
Kariera | ![]() |
---|---|
Začetek gradnje: | 12. februar 1998 |
Splovitev: | 4. marec 2001 |
Sprejeta v uporabo: | 12. julij 2003 |
Domače pristanišče: | San Diego |
Status: | v aktivni uporabi |
Splošni podatki | |
Teža: | 77,600 t, 98,235 t (bojna) |
Dolžina: | 333 m skupna, 317 m (vodna gladina) |
Širina: | 77 m (paluba), 41 m (maksimalna) |
Strojnica: | dva A4W reaktorja, 4 parne turbine |
Pogon: | 4 vijaki, 260,000 shp (190 MW) |
Hitrost: | netestirana, čez 30 vozlov) |
Zmogljivost: | 1.5 milijonov navtičnih milj pri 20 vozlov |
Posadka: | 5700-5900 |
Letala: | 80+ |
USS Ronald Reagan (CVN-76) je deveta in zadnja superletalonosilka razreda Nimitz in prva ladja vojne mornarice Združenih držav Amerike, poimenovana po bivšem predsedniku ZDA Ronaldu Reaganu.
Zgodovina
urediPogodba za izgradnjo letalonosilke je bila dodeljena ladjedelnicama Newport News Shipbuilding in Dry Dock Company (Newport News, Virginija) 8. decembra 1994; njena kobilica je bila položena 12. februarja 1998. Ladja je bila splovljena 10. marca 2001 pod sponzorstvom Nancy Reagan, žene Ronalda Reagana.
Zasnova
urediRonald Reagan ima bojno težo okoli 95.000 t in ima največjo hitrost več kot 30 vozlov. Dva jedrska reaktorja poganjata štiri vijake; brez dodajanja goriva lahko pluje 20 let (zaloga hrane in drugih potrebščin zadostuje za 90 dni). Vzletna paluba pokriva 18,000 m² površine.
Oborožitev
urediGlavna oborožitev ladje so letala in helikopterji; nastanjenih je lahko nekaj več kot 80 zračnih plovil (samo število je odvisno od razmerja med posameznimi tipi plovil); med njimi so:
- jurišni lovci F/A-18 Hornet,
- jurišni lovci F/A-18 Super Hornet,
- mornariška patrulja letala E-2C Hawkeye,
- logistična letala C-2 Greyhound,
- protipodmorniška letala S-3B Viking
- letala za zgodnje opozarjanje EA-6B Prowler in
- večnamenski helikopterji SH-60F in MH-60R/S.
Pomožna samoobramba oborožitev so:
- štirje lanserji Mk 29 NATO Sea Sparrow in
- štirje sistemi Rolling Airframe Missile (RAM).
Pripadniki
urediKapitani ladje
uredi- november 2000 - avgust 2003: kapitan John W. Goodwin
- avgust 2003 - danes: kapitan James A. Symonds