Odpre glavni meni

Túrja je desni pritok Ščavnice pri Branoslavcih. Izvira v gozdu v plitvi dolini pri vasi Kutinci v vzhodnem delu Slovenskih goric. Od širše doline Ščavnice jo ločuje le nizko in ozko sleme Stare Gore. Potok teče v glavnem proti vzhodu po dolini, ki postaja vse širša in je bila nekoč precej mokrotna, danes pa v njenem dnu prevladujejo travniki in njive. Z leve strani dobiva le nekaj drobnih pritokov, z desne strani poleg majhnih potočkov še Pinkavo in Bukovnico. Zanimivo ime potoka naj bi po mnenju jezikoslovcev izhajalo iz tura (Bos primigenius), divjega goveda, ki je v davnini živelo tudi pri nas.[1][2]

Turja
Lokacija
DržaveSlovenija
Fizične lastnosti
Izvirpri vasi Kutinci
46°32′57.20″N 15°59′2.92″E / 46.5492222°N 15.9841444°E / 46.5492222; 15.9841444
 ⁃ nadm. višina255 m
Izlivv Ščavnico pri Branoslavcih
46°31′46.90″N 16°7′43.50″E / 46.5296944°N 16.1287500°E / 46.5296944; 16.1287500Koordinati: 46°31′46.90″N 16°7′43.50″E / 46.5296944°N 16.1287500°E / 46.5296944; 16.1287500
 ⁃ nadm. višina
180 m
Dolžina14 km
Površina porečja43 km2
Geopediavodotok Turja

Razmeroma majhen potok teče skoraj ves čas po drobno vijugasti naravni strugi, ki jo na obeh straneh obdaja ozek pas obvodnega rastja, le v spodnjem toku pri Radoslavcih so v začetku 80. let prejšnjega stoletja dolinsko dno osušili, potok spremenili v umetni kanal in vanj speljali številne osuševalne jarke. Spremenili so tudi izliv potoka, tako da se ta zdaj izliva v umetno strugo Ščavnice tik pod umetnim Gajševskim jezerom.[3] Mokrotni travniki v zgornjem in srednjem toku so pomembni mokriščni habitati; del pod Kuršinci je evidentiran kot naravna vrednota zaradi rastišča sibirske perunike (Iris sibirica).[4]

Čeprav je potok majhen, je bil v preteklosti lokalno pomemben vir vodne energije, saj je bilo na njem več majhnih mlinov in žag, mdr. v Terbegovcih in Radoslavcih.[5]

Opombe in skliciUredi

  1. Bezlaj, France (1961). Slovenska vodna imena, 2. knjiga. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. str. 279–280. COBISS 1763585. 
  2. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Založba Modrijan. str. 442. COBISS 247065344. ISBN 978-961-241-360-6. 
  3. "Josephinische Landesaufnahme (1763-1787)". Pridobljeno dne 13. septembra 2017. 
  4. "Seznam naravnih vrednot v Sloveniji" (PDF). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Pridobljeno dne 13. septembra 2017. 
  5. Krajevni leksikon Slovenije. 4. knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 57. COBISS 18172417.