Turistična cesta

pot popotnika, ki določa zaporedje obiskov zgodovinskih in naravnih spomenikov ter drugih krajev, kot so počivališča

Turistična cesta je javna ali nekategorizirana cesta, ki ima poseben pomen z vidika turistične ponudbe in je kot taka določena bodisi v uredbi o kategorizaciji državnih cest (del regionalnih cest III. kategorije)[1] ali razglašena v ustreznem aktu občine. Gre torej za tematsko pot.

Turistična cesta

Prometni znak »označitev turistične ceste« označuje mesto na cesti, od koder je cesta ali njen del razglašen kot turistična cesta.[2]

Namen

uredi

Namen turistične ceste je povezati objekte, kjer se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti območja z namenom spodbujanja gospodarskega in družbenega razvoja.

Vrste turističnih cest

uredi

Glede na vsebino turistične ponudbe, ki se na cesto navezuje, jih delimo na:

  • vinske ceste,
  • sadne ceste,
  • panoramske ceste,
  • učne poti,
  • kombinirane.

Pogoji za pridobitev statusa

uredi

Da bi neka javna ali nekategorizirana cesta pridobila status turistične ceste mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:

  • izdelan mora biti celovit projekt iz katerega je razvidna turistična ponudba, ki gravitira na to cesto, potek ceste in potrebna turistična in druga obvestilna signalizacija na širšem in ožjem območju;
  • izdelan mora biti investicijski program, ki utemelji učinkovitost potrebnih finančnih sredstev;
  • oba prej navedena morata biti potrjena od pristojnih organov oziroma služb;
  • določen mora biti upravljavec turistične ceste.

Vinska cesta

uredi
 
Jeruzalemske gorice

Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju.

Načrt vinskih cest je bil v Sloveniji izdelan že leta 1993 in je določil 20 tras v skupni dolžini okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenjska, gornjedolenjska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom. Projekt je bil zasnovan na takratnem Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo Turistične zveze Slovenije. Za določitev trase so bila upoštevana naslednja merila:

  • krajinska kakovost območja;
  • razmestitev gostinske ponudbe;
  • prireditve v naseljih povezane s kulturo vina;
  • razmestitev naravnih in kulturnih spomenikov;
  • obstoječe omrežje cest;
  • prometna dostopnost in prehodnost;

Sadna cesta

uredi

Kjer je območje znano po pridelovalcih sadja in z njim povezanimi proizvodi, obsega pa tudi druge kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti, se oblikuje sadna cesta. V Sloveniji sta poznani dve: Brkinska sadna cesta in Sadna cesta med Javorom in Jančami.

Panoramska cesta

uredi

Že samo ime pove, da mora taka turistična cesta poleg turistično zanimivih lokacij zagotavljati panoramske razglede na bližnjo in daljno okolico. Tipičen primer panoramske ceste v Sloveniji je na pobočju gore Olševe.

Sklici in viri

uredi
  1. Pravni red RS[1]
  2. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah[2]
  • Zakon o cestah (ZCes-1), Ur. l. RS št. 109/2010

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi