Tschreschnievetz

Rodbina Tschreschnievetz (ali Črešnjevec) je stara slovenska plemiška rodbina avstrijskih korenin. Prve omembe na Slovenskem so iz leta 1164, ko se rodbina imenuje kot gospodje Črešnjevski (Herr von Kerschbach), kasneje kot vitezi Črešnjevski (Ritter von Kerschbach). Zadnja omemba Črešnjevskih je iz 14. stoletja.[1]

Tschreschnievetz Tschreschnievetz Kerschbach Chirsdorf
Plemiški predikat	de/von Kerschbach von Tschreschnievetz Črešnjevec
Ustanovljeno	1164
Ustanovitelj	Friderik de Kerschbach
Nazivi	Gospodje Črešnjevski vitezi Črešnjevski

Priimek Črešnjevec je v krstnih maticah na območju današnje Slovenije prisoten tudi po 19. stoletju, vendar ni izkazano, da gre za potomce omenjene plemiške rodbine.

Zgodovina

V listini iz leta 1164 je kot priča ob odstopu nekaterih posesti štajerskega mejnega grofa Otokarja v roke šentpavelskega samostana omenjen Friderico de Kersbach (Kerschbach). Kasneje se prav tako med pričami v listini iz leta 1213, ko je Ortolf s Planine podelil svoji soprogi Gerbergi grad Podsredo, omenja H. de Chirsdorf, leta 1263 pa se dominus Guntherus de Cherspach v spremstvu Friderika Ptujskega ob ustanovitvi samostana v Studenicah. Zadnja omemba Čresnjevskih je iz leta 1337, ko so bratje Ditmar, Hoholt in Eberhard Čresnjevski omenjeni v zvezi s prodajo nekega zemljiškega imetja.[2]

Sodobna raba priimka

Priimek Črešnjevec trenutno v Sloveniji uporablja 14 oseb.

Glede na krstne matice za župniji Ljutomer in Miklavž pri Ormožu, so bili v 19. in zgodnjem 20. stoletju Črešnjevci med drugim gorniki in mizarji. Pri tem ni najti navedb, ki bi nakazovali na plemiški izvor, zato se zdi, da gre za soimenjake in ne potomce vitezov Črešnjevskih.