Trije stebri Evropske unije

Trije stebri Evropske unije je izraz, ki se uporablja za prikaz kako se lahko gradijo različne oblike sodelovanja znotraj Evropske unije, glede na to za katero področje politike gre in v kateri del Pogodbe o Evropski skupnosti (Maastrichtska pogodba) spada določeno sodelovanje. To so v bistvu odločbe v Pogodbi o Evropski skupnosti iz treh ločenih političnih področij - o skupni zunanji in varnostni politiki ter na področju pravosodja in notranjih zadev.

Za prikaz razlik med različnimi oblikami sodelovanja znotraj treh področij EU, tudi znotraj posameznega telesa, se uporablja zgradba podobna grškemu templju, s tremi stebri, ki vsak predstavlja različno področje politike. Vse tri stebre drži skupaj skupna streha in skupni temelji.

Trije stebri uredi

Če Svet tako odloči, lahko uporabi »most Skupnosti«, da določene zadeve prenese s tretjega na prvi steber.

  1. Prvi steber ali 'Evropska skupnost' (tudi »domena Skupnosti«) zajema večino skupnih politik in spada v pristojnost Komisije, Parlamenta in Sveta.
  2. Drugi steber ali 'Skupna zunanja in varnostna politika' (CFSP) predstavlja skupno zunanjo in varnostno politiko, kjer odločitve sprejema Svet sam.
  3. Tretji steber ali 'Policijsko in sodno sodelovanje' (PJCC) predstavlja policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, kjer odločitve sprejema izključno Svet.
Evropska unija
  Prvi steber   Drugi steber   Tretji steber  
Evropska skupnost (EC) Skupna zunanja in varnostna politika (CFSP) Policijsko in sodno sodelovanje v kazenskih zadevah (PJCC)

Zunanja politika:

Varnostna politika:

 

Trije stebri z enotnim institucionalnim okvirom EU odsevajo razlike med delovanjem in sprejemanjem odločitev v EU. Za prvi steber je značilen prenos suverenosti držav članic na Evropsko skupnost in Evropsko skupnost za atomsko energijo (EUATOM) ter sodelovanje na naddržavni ravni, za drugi in tretji steber pa je značilno medvladno sodelovanje insoglasno sprejemanje odločitev.

V okviru prvega stebra Svet običajno sprejema odločitve s »kvalificirano večino«. Pri odločanju v okviru drugih dveh stebrov pa mora biti odločitev Sveta soglasna: katera koli država lahko torej z vložitvijo veta prepreči sprejetje odločitve.

 
Razvoj struktur v Evropski uniji.
Podpisan
Veljaven
Dokument
1948
1948
Bruseljska pogodba
1951
1952
Pariška pogodba
1954
1955
Modificirana bruseljska pogodba
1957
1958
Rimska
pogodba
1965
1967
Pogodba o
združitvi
1975
N/A
Sklep Evropskega sveta
1985
1995
Schengenski
sporazum
1986
1987
Enotni
evropski akt
1992
1993
Maastrichtska pogodba
1997
1999
Amsterdamska pogodba
2001
2003
Pogodba
iz Nice
2007
2009
Lizbonska
pogodba
 
                         
Trije stebri Evropske unije :  
Evropske skupnosti:  
Evropska skupnost za jedrsko energijo (EURATOM)   
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) Pogodba potekla l. 2002 Evropska unija (EU)
    Evropska gospodarska skupnost (EGS)
        Schengenska pravila   Evropska skupnost (EC)
    TREVI Pravo in notranje zadeve  
  Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (PPSKZ)
          Evropsko politično sodelovanje (EPS) Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)
Nepovezana telesa Zahodnoevropska unija (WEU)    
Pogodba preklicana l. 2011  
                        p · p · u · z

Zunanje povezave uredi

Viri uredi

  • Moja Evropa, priročnik za življenje in delo v Evropski uniji, GV Revije, 2004, ISBN 961-91011-4-6