Wikipedija

Tomo Novosel

Tomo Novosel, slovenski pesnik, pisatelj, scenarist in režiser, * 7. april 1989, Slovenj Gradec.

Tomo Novosel
Portret
Novosel na predstavitvi knjige Normala utruja (2011)
Rojstvo7. april 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1] (35 let)
Slovenj Gradec[1]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicpesnik, pisatelj, scenarist, režiser

Filmografija uredi

Tu se piše življenje (2013) uredi

Novosel je bil scenarist in režiser za slovenski celovečerni film z naslovom Tu se piše življenje, ki je izšel 8. februarja 2013. Pri filmu gre za prvi koroški celovečerec, ki za prostor dogajanja jemlje dva gostinska lokala v katerih se prepleta več zgodb z dialogi. Film naj bi bil odsev družbenega življenja. Skozi celoten film sledimo vsakemu posamezniku, poudarek pa je na treh glavnih likih, katerih zgodbe se dogajajo ločeno in se na koncu združijo v tragičen konec za vsakogar. Namen zgodbe je tudi ta, da v veseli, humorni tematiki, ki je na trenutke izredno resna kot tudi nadvse neobičajna, gradimo prostor, ki služi za nepredvidljiv konec. Film sta posnela Miha Kolar in Tine Lenart, avtorsko glasbo, ki tvori pomemben del vsebine, pa sta prispevala Franc Vezela in Lara Sedar.[2] Filmska glasba v izvedbi Vezele in skupin Franc&Roses, SpunkbandA ter Matalaje, naj bi dopolnjevala sporočilo filma, četudi pesmi niso bile napisane ekskluzivno za ta namen. Gre za angažiran filmski projekt, ki ne nagovarja samo s sporočilom, ki ga gledalci iz zatemnjene kinodvorane odnesejo domov in tako ali drugače vtkejo v svoje življenje, temveč ciljno nagovarja tudi lokalno in širšo politično ter gospodarsko okolje v razmišljanju, da mimo ustaljenih skladov za financiranje filmske umetnosti podpre ustvarjanje mladih na filmskem področju.[3][4]

Vezela (2013) uredi

27. junija 2013 je bil premierno predstavljen dokumentarni film VEZELA, katerega režiser je bil Novosel. V treh snemalnih dneh je posnel skupaj z direktorjem fotografije Miho Kolarjem posnel dobrih petdeset minut dolg film o Zlatku Verzelaku, ki je bolj znan pod psevdonimom Franc Vezela. Dokumentarec predstavlja življenjsko zgodbo Vezele, kontroverznega umetnika, kantavtorja, šansonjerja in glasbenika, ki ga občinstvo v zadnjem času najpogosteje povezuje z glasbenima zasedbama Franc'n'Roses in Matalaja. Kantavtor, ki ga je radijska voditeljica Ida Baš po njegovih informacijah oklicala za šansonjerja (in nad čemer ni bil navdušen), meni, da je poproker. Vsekakor ima svojstven glasbeni izraz, ki mu avtoritete v kulturi ne odrekajo genija. Film se sprehodi skozi življenje umetnika, o njem spregovorijo njegovi svojci, prijatelji, soustvarjalci in znanci, v filmu pa Franc o sebi spregovori tudi sam, se presunljivo lucidno zazre vase in iskreno sooči s samim seboj. Zgodba o človeku, ki je večji del svojega opusa ustvaril v ekstatičnem svetu fantazem, mnogokrat krepko podprtih s substancami in zaradi tega (pre)večkrat nerazumljenih ali spregledanih.[5][6]

Skečiranje (2014) uredi

Skečiranje je kratka spletna mini-serija posneta brez finančnih sredstev, ki jo je režiral Novosel. Igralci iz prejšnjih projektov so se združili da so-ustvarijo pet zase ločenih krajših epizod katerih scenaristi so igralci sami s pomočjo zunanjih idej in scenarijev – rezultat je kratka humorno naravnana družbeno-kritična sezona Skečiranja, ki vabi k razmisleku. Skečiranje med drugim tematizira protikadilski zakon, spletno stran Prevozi in družabno omrežje Facebook.[7]

Rezbar (2015) uredi

Novoselov najodmevnejši filmski projekt je mednarodno nagrajen neodvisni kratki igrani film Rezbar, ki je bil posnet za 500 evrov. Rezbar je njegov tretji film, a prvi, ki je bil posnet izključno z namenom, da se predstavi na filmskih festivalih v tujini.[8] Posebnost filma je, da je posnet v slovenskem in francoskem jeziku, saj zgodba govori o mladi francozinji, ki zaide v Rezbarjevo življenje in mu ga v enem dnevu spremeni. V glavnih vlogah nastopata Peter Korbus (Rezbar) in Maša Flogie (Juliette), direktor fotografije pa je že tretjič zapored bil Miha Kolar.[9][10] Rezbar je bil predvajan na 20 filmskih festivalih po svetu, kjer je osvojil pet nagrad.[11]

Bibliografija uredi

Onomatopoetikon življenja (2008) uredi

Onomatopoetikon življenja (COBISS) je pesniška zbirka, razdeljena na pet poglavij, ki je nastala v sodelovanju z Romano Kovač. Vsebuje 41 pesmi, ki nam prikažejo stvaritve vsakega avtorja posebej, na včasih bizaren cik-cak način, a potrebno je omeniti, da tudi po tematiki, kar se na koncu izkaže kot dokaj dobra izbira.[12] Poglavja si sledijo v sledečem vrstnem redu:

  1. Nonparazitna sreča (Novosel)
  2. Ljubezenski komentarji (Kovač)
  3. Nejunaški konfuz (Novosel)
  4. Obrazi nesreče (Kovač)
  5. Njej, ki ji ni uspelo biti (Novosel)

Avtorja zasleduje monotona depresivnost povezana z ljubeznijo, razočaranju in ideologijo življenja. Avtor rad skače med morbidnostjo v tematiko otroštva. V določenih delih nas avtor popelje v svet ontologije. Objekt poželenja je resnica, ki pa je prikazana iz različnih aspektov, tudi iz moralnega. Nekako zadnje pesmi zapečatijo celotno zbirko, a ravno tukaj se včasih dobi občutek, da pesmi ne predstavljajo zgolj same sebe, ampak svojevrstno zgodbo, ki se v naših življenjih vedno ponavlja.[12]

X: 3.1

Odsev proletarskega ekrana,

blišč slike,

kraljevi zvoki mrtvih strun ...

Ti je všeč

ta impresija

okna v svet?

Normala utruja (2011) uredi

Roman Normala utruja (COBISS), ki je izšel leta 2011, opisuje izrazito teistično tematiko, povezano z monoteističnim verovanjem v islamu, ter »nekaj pivi vmes«.[13] Čtivo, ki tudi muslimanom predstavi dvome, težave, razmišljanja in občutke simpatizerjev islama in novih muslimanov.[14] Gre torej za neke vrste dnevnik oz. zapiske, ko je Novosel preživel kar nekaj časa z muslimanskimi verniki. Pri tem se zaveda, da je nevtralnost pisca tako rekoč nedosegljiva, saj ima vsak svoje predsodke, še posebej kadar govorimo o veri – verovanju drugih.[15] Ključno vprašanje knjige je, ali je sploh mogoče spremeniti svojo osebnost.

Razno uredi

Eksperimentalna razstava (2011) uredi

Leta 2011 sta skupaj s slikarko Kajo Kos priredila razstavo v Narodnem domu Mežica. Razstava je na svoj unikaten način bila poskus povezave poezije Novosela in slik Kosove[16] . Mlada ustvarjalca sta vsak s svojim "orodjem", eden z rimo, drugi s čopičem, za obiskovalca pripravila zanimivo kombinacijo - pesmi, katerih trenutki so ujeti v sliki [17]

E-knjige uredi

Mednarodni festivala kratkega filma SHOTS uredi

Je direktor neodvisnega mednarodnega festivala kratkega filma SHOTS, ustanovljenega 2016, ki je tako Slovenj Gradec kot Koroško postavil na filmski zemljevid sveta. Zaradi uspešnega festivala je v avgustu 2018 postal tudi ime meseca na radijski postaji Val 202[18].

Zunanje povezave uredi

Viri uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408
  2. ↑ (11.9.2012). Tu se piše življenje[mrtva povezava]. Vecer.com
  3. ↑ (07.02.2013). Za kulturni praznik prvi koroški celovečerec. Delo.si
  4. ↑ (10.04.2013). " Ocena filma Tu se piše življenje ". Odsevanja 89/90
  5. ↑ (03.07.2013). Genij mnogih imen Arhivirano 2014-05-12 na Wayback Machine.. 7dni
  6. ↑ (20.07.2013). " Novoselov 'Vezela' ". Viharnik
  7. ↑ (10.07.2015). novosel.si. Vecer.com
  8. ↑ (16.06.2015). Rezbar s 500 evri na evropske festivale. Delo
  9. ↑ (1.11.2015). Rezbar / Woodcarver. Slovenski filmski center
  10. ↑ (23.06.2015). [1] Arhivirano 2017-02-02 na Wayback Machine.. Večer
  11. ↑ (04.08.2016). [2]. RTV SLO
  12. ↑ 12,0 12,1 (3.12.2008). Tomo Novosel, Romana Kovač - Onomatopoetikon življenja (2008) Arhivirano 2012-01-07 na Wayback Machine.. Bajta.si.
  13. ↑ (5.3.2011). PREDSTAVITEV KNJIGE: "NORMALA UTRUJA" Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine.. Ravne.si.
  14. ↑ (9.3.2011). Nova knjiga: Normala utruja - Tomo Novosel Arhivirano 2011-09-07 na Wayback Machine.. Resnica-haq.com.
  15. ↑ (10.3.2011). Novoselova "Normala utruja" Arhivirano 2011-04-13 na Wayback Machine.. Bajta.si.
  16. ↑ (Oktober 2011). Eksperimentalna umetnost (2011) - Kaja Kos, Tomo Novosel Arhivirano 2011-11-10 na Wayback Machine.. Mezica.si (Šumc - glasilo mestne občine Mežica, oktober 2011)
  17. ↑ (13.9.2011). Eksperiment pesnika in slikarke[mrtva povezava]. Vecer.com
  18. ↑ »Ime avgusta je Tomo Novosel«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2019. Pridobljeno 19. decembra 2019.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tomo_Novosel&oldid=6160033«