Wikipedija

Tomio Okamura

Tomio Okamura (岡村 富夫), češki politik; * 4. julij 1972, Tokio, Japonska.[3]

Tomio Okamura
Portret
Podpredsednik Poslanske zbornice
Na položaju
24. november 2017 – 21. oktober 2021
Osebni podatki
Rojstvo4. julij 1972({{padleft:1972|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2] (51 let)
Tokio, Japonska
Politična strankaZora neposredne demokracije
(2013–2015)
Svoboda in neposredna demokracija
(2015– )
Poklicpolitik, podjetnik, smetar, investitor, pisec, turistični agent
Podpis
tomio.cz

Okamura je češki desničarki politik in podjetnik moravskega ter japonskega rodu. Je ustanovitelj stranke Dawn - narodna koalicija ter Svoboda in neposredna demokracija (SPD). Od oktobra 2013 je poslanec spodnjega doma češkega parlamenta in vodja svoje stranke. Pred tem je bil neodvisen senator za Zlinski okraj.

Mladost in korenine uredi

Okamura se je rodil v Tokiu. Njegova mati Helena Okamura, rojena Holíková, po rodu iz Moravske Vlaške, se je tja preselila leta 1966 po poroki z Matsujem Okamuro, ki ima pol japonske in pol korejske korenine.[4][5][6][7] Tomio Okamura je prvih deset let svojega življenja živel na Japonskem, nato pa se je njegova mati s sinovoma vrnila na Češkoslovaško.[8][4][9] Del otroštva je preživel v otroškem domu v Mašťovu v regiji Usti nad Labem, kjer so ga hudo ustrahovali, zaradi česar je jecljal do 22. leta.[8] Po končani osnovni šoli je nadaljeval študij kemije.

V otroštvu je delal kot prodajalec kokic v kinu na Japonskem.[10]

Poslovna kariera uredi

Svojo poslovno kariero je začel leta 1994 in se osredotočil predvsem na industrijo potovanj in gastronomije. Začel je izdajati tudi četrtletnik Pivní magazín ("Revija piva"). Je avtor ali soavtor več knjig. Njegova knjiga Tomio Okamura – Český sen ("Tomio Okamura - Češke sanje") je bila leta 2010 med 10 najbolje prodajanih na Češkem.[11] Spomladi 2011 je izšla njegova druga knjiga Umění vládnout ("Umetnost upravljanja"). Leta 2012 je napisal knjigo Umění žít ("Umetnost življenja"). Leta 2013 je napisal dve knjigi – Umění přímé demokracie ("Umetnost neposredne demokracije") in Velká japonská kuchařka ("Velika japonska kuharska knjiga").

Okamura ima povezave s številnimi podjetji, vključno z Združenjem čeških potovalnih agencij (češko Asociace českých cestovních kanceláří a agentur, AČCKA), kjer je bil tiskovni predstavnik in podpredsednik.[10] Med drugimi podjetji, ki jih je vodil Okamura, sta potovalna agencija Miki travel in trgovino s hrano Japa.[10]

Okamura je bil sodnik na Den D, češki različici britanske televizijske oddaje Dragons' Den, in sicer v treh serijah med letoma 2009 in 2010.[12][13]

Politična kariera uredi

senat uredi

Junija 2012 je Okamura, prej znan kot zagovornik neposredne demokracije, najavil svojo kandidaturo za volitve v češki senat leta 2012 kot neodvisni kandidat v Zlinu.[5] Na oktobrskih volitvah je Okamura vodil po prvem krogu s 30 % glasov. [14] V drugem krogu je zmagal proti Stanislavu Mišáku, prejel 66 % glasov in 20. oktobra 2012 osvojil sedež v senatu.[14][15]

Februarja 2013 je bil Okamura med skupino senatorjev, ki so podpisali predlog za pregon predsednika Vaclava Klausa zaradi veleizdaje v zvezi z amnestijo, ki jo je Klaus napovedal ob izteku mandata.[16] Predlog je Ustavno sodišče Češke republike zavrnilo. Okamura je podprl tudi ustavni amandma za odpravo dosmrtne imunitete za javne uradnike.[17] Njegov senatorski mandat se je iztekel z izvolitvijo v poslansko zbornico.

Predsedniška kandidatura uredi

Takoj po izvolitvi v senat je Okamura napovedal, da namerava kandidirati na predsedniških volitvah leta 2013.[15][18] Okamurov volilni tabor je predložil seznam 61.500 podpisov podpore.[19] A 23. novembra 2012 je ministrstvo za notranje zadeve sporočilo, da je mogoče potrditi le 35.750 podpisov, zato je bila njegova kandidatura zavrnjena.[20] Pritožil se je na Vrhovno upravno sodišče, ki je odločilo, da je MNZ pri štetju podpisov naredilo napako. Okamura je na ministrstvo pozval, naj podpise preračuna posamezno, ne pa po oceni, a je bila pritožba zavrnjena.[21]

V odzivu na to sodbo je Okamura napovedal, da gre za "politično odločitev", in postavil pod vprašaj neodvisnost sodstva. Sodbo ustavnega sodišča je zavrnil kot nepravično in trdil, da pravice na Češkem ni mogoče doseči.[21]

Zora neposredne demokracije uredi

Na parlamentarnih volitvah leta 2013 je njegova stranka - Zora neposredne demokracije Tomia Okamure - prejela 342.339 glasov (6,88 %) in pridobila 14 sedežev. Njegov prejšnji senatorski mandat je potekel zaradi njegove izvolitve za poslanca.

Gibanje svobode in neposredne demokracije uredi

Maja 2015 je Okamura ustanovil novo politično združenje v češki poslanski zbornici, Svobodo in neposredno demokracijo (SPD), trdo evroskeptično stranko[22] proti priseljevalsko,[22] in prodirektno demokracijo.[23][24] SPD je povezana s francosko Nacionalno fronto prek evropskega parlamentarnega zavezništva Gibanja za Evropo narodov in svobode.

Okamura je bil na parlamentarnih volitvah leta 2017 ponovno izvoljen za poslanca.[25] Stranka je zasedla četrto mesto in je osvojila 22 sedežev. [26]

Osebno življenje uredi

Okamura ima dva brata; njegov starejši brat Hayato je tolmač in prevajalec in se je leta 2015 pridružil KDU-ČSL, za katero je na zakonodajnih volitvah leta 2017 kandidiral v Pragi.[27] Njegov mlajši brat Osamu je arhitekt in univerzitetni učitelj. Iz triletnega zakona z Japonko ima sina po imenu Ruy.

Januarja 2012, ko je bil star 40 let, so poročali, da se Okamura druži z 20-letno češko študentko.[28]

Sklici uredi

  1. ↑ Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  2. ↑ Trade Licensing Register
  3. ↑ »Tomio Okamura - Profile on website of the Chamber of Deputies«. Chamber of Deputies of the Parliament of the Czech Republic. Pridobljeno 4. julija 2016.
  4. ↑ 4,0 4,1 Okamura, Tomio (30. november 2012). »Online interview with Tomio Okamura«. Tn.cz. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. novembra 2012. Pridobljeno 10. februarja 2019.
  5. ↑ 5,0 5,1 Bořil, Martin (3. junij 2012). »Okamura bude kandidovat do Senátu, kvůli matce si vybral Zlín« [Okamura will run for the Senate, he chose Zlín because of his mother]. idnes.cz (v češčini). Mladá fronta DNES. Pridobljeno 23. oktobra 2012.
  6. ↑ Bartoníček, Radek. "Tomio v Bystřici vyhrává volby, Hayata zná málokdo. Bratr je extrém, říká místním nejstarší Okamura", Aktuálně.cz (cs), Prague, 22 September 2017. Retrieved on 25 April 2019.
  7. ↑ Sládek, Luděk. "TIP NA VÝLET S TOMIEM OKAMUROU", KAM po Česku, 02 May 2009. Retrieved on 25 April 2019.
  8. ↑ 8,0 8,1 Šebek, Stanislav (17. april 2011). »Nemám žádné starosti a každý den dobrou náladu« [I don't have any worries and I am in a good mood every day]. Domažlický deník (v češčini). Pridobljeno 10. februarja 2019.
  9. ↑ Odstrčilik, Marek; Lorenc, David (25. november 2009). »"I dreamed of Rocky in my childhood", recalls entrepreneur Tomio Okamura«. iDNES.cz. Pridobljeno 10. februarja 2019.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 Žižková, Markéta (20. oktober 2012). »Zloději se nám smějí do ksichtu, je čas na změnu, cílí Okamura na Hrad«. lidovky.cz (v češčini). Lidové noviny. Pridobljeno 23. oktobra 2012.
  11. ↑ Dvořák, Jan (10. maj 2011). »Politika není špinavá, špinavý může být jen politik, říká Tomio Okamura« [Politics isn't dirty, only politicians can be dirty, says Tomio Okamura]. idnes.cz (v češčini). Mladá fronta DNES. Pridobljeno 23. oktobra 2012.
  12. ↑ Velinger, Jan (16. januar 2011). »The good, the bad & the ugly in the dragon's den«. radio.cz. Czech Radio. Pridobljeno 23. oktobra 2012.
  13. ↑ »Den D – Investoři – III. řada«. Ceska Televize. Czech Television. 2010. Pridobljeno 24. junija 2021.
  14. ↑ 14,0 14,1 »Výsledky hlasování - volby.cz«. volby.cz.
  15. ↑ 15,0 15,1 Procházková, Petra; Libiger, Milan (20. oktober 2012). »Podnikatel Okamura se stal senátorem, teď chce dobýt Hrad« [Entrepreneur Okamura becomes senator, now wants to conquer the castle]. idnes.cz (v češčini). Mladá fronta DNES. Pridobljeno 23. oktobra 2012.
  16. ↑ »Seznam 28 senátorů, kteří žalují Klause za velezradu. Podívejte se« [List of the 28 Senators, who voted to sue Klaus for treason]. lidovky.cz. 28. februar 2013. Pridobljeno 10. februarja 2019.
  17. ↑ Senát PČR: 6. schůze, 6. hlasování, 20.03.2013, 22. 3. 2013, senat.cz
  18. ↑ »Okamurovi škrtli 26 tisíc podpisů, dál nejde ani Bobošíková a Dlouhý«. iDNES.cz. 23. november 2012.
  19. ↑ Jiřička, Jan (6. november 2012). »Česko zná všechny kandidáty na prezidenta. Jakl a Švejnar neprošli«. iDNES.cz. Pridobljeno 10. februarja 2019.
  20. ↑ »Rozhodnutí o odmítnutí kandidátní listiny« (v češčini). Czech Ministry of the Interior. 23. november 2012. Pridobljeno 23. novembra 2012.
  21. ↑ 21,0 21,1 Koděra, Petr (13. december 2012). »Bobošíková má cestu na Hrad volnou, Okamura a Dlouhý zvažují stížnost k Ústavnímu soudu«. iHNed.cz. Pridobljeno 10. februarja 2019.
  22. ↑ 22,0 22,1 »Okamura registers new anti-immigrant party Freedom and Direct Democracy«. spd.cz. Pridobljeno 3. julija 2016.
  23. ↑ Nordsieck, Wolfram (2017). »Czechia«. Parties and Elections in Europe.
  24. ↑ demokracie, SPD - Svoboda a přímá. »Program - SPD - Svoboda a přímá demokracie«. www.spd.cz.
  25. ↑ »Volby do Poslanecké sněmovny Parlamentu České republiky konané ve dnech 20.10. – 21.10.2017«. ČSU. Pridobljeno 13. septembra 2021.
  26. ↑ »Parlamentní volby 2017 - rozdělení křesel«. E15. Pridobljeno 13. septembra 2021.
  27. ↑ »Druhý Okamura ve Sněmovně? Chci očistit naše jméno, říká Tomiův bratr Hayato«. Lidovky.cz. 3. april 2017. Pridobljeno 9. decembra 2017.
  28. ↑ Herrmannová, Nela (22. januar 2012). »Tomio Okamura: S přítelkyní jsme si první dva měsíce jen psali« [Tomio Okamura: My girlfriend and I only wrote to each other for the first two months]. idnes.cz (v češčini). Mladá fronta DNES. Pridobljeno 23. oktobra 2012.

Nadaljnje branje uredi

  • Hloušek, Vít; Kopeček, Lubomír; Vodová, Petra (2020). The Rise of Entrepreneurial Parties in European Politics (v angleščini). Springer Nature. ISBN 978-3-030-41916-5.

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tomio_Okamura&oldid=5827832«