Odpre glavni meni

Tihooceanska plošča

Pacifiška plošča

Tihooceanska plošča tudi pacifiška plošča je oceanska tektonska plošča, ki leži pod Tihim oceanom. Velika je 103 milijone kvadratnih kilometrov in je največja na Zemlji. Premika se s hitrostjo 56-102 mm/leto v smeti severozahoda glede na afriško ploščo.[1] Plošča vsebuje notranjo "vročo točko", ki tvori Havaje.

Hillis in Muller sta poročala, da se plošča Bird's Head premika skupaj s pacifiško ploščo.[2] Bird meni, da nista povezani.[3]

MejaUredi

Severovzhodna stran je divergentna meja z Explorerjevo ploščo, ploščo Juana de Fuce in ploščo Gorda, na kateri se tvorijo grebeni Explorer, Juan de Fuca in Gorda. Na sredini vzhodne strani je transformacijska meja s severnoameriško ploščo po prelomnici svetega Andreja in meja s Kokosovo ploščo. Jugovzhodna stran je divergentna meja s Nazca ploščo, kjer se dviga vzhodnotihooceanski greben.

Na južni strani je divergentna meja z antarktično ploščo, ki tvori pacifiškoantarktični greben.

Na zahodu meji na ohotsko ploščo v jarku Kuril-Kamčatka in japonskem jarku, na filipinsko ploščo (konvergentna meja s subdukcijo pod filipinsko ploščo) v Marijanskem jarku, na karolinsko ploščo (transformacijska meja) in kolizijsko mejo na severno Bosmarckovo ploščo.

Na jugozahodu ima kompleksno, ampak na splošno konvergentno mejo z indoavstralsko ploščo, ki se podriva pod njo severno od Nove Zelandije v jarku Tonga in Kermadec, južneje pa še v jarku Puysegur. Južni del Nove Zelandije je največji kos celinske skorje.

Na severni strani je konvergentna meja s subdukcijo pod severnoameriško ploščo v aleutski depresiji ob Aleutih.

Paleogeologija pacifiške ploščeUredi

Pacifiško ploščo skoraj v celoti tvori oceanska skorja, a vsebuje tudi nekaj celinske skorje na Novi Zelandiji, obali Kalifornije in Baja Kaliforniji (Mehika).[4]

Pacifiška plošča kaže po kosih geologijo oceanskega dna od najmlajše do najstarejše v jarkih ob vzhodu Azije (145-137 milijonov let nazaj).

Vsi zemljevidi zemeljskih oceanov kažejo geologijo mlajšo kot 145 milijonov let, kar znaša samo 1/30 Zemljine 4,55 milijard let dolge zgodovine.

SkliciUredi

  1. "SFT and the Earth's Tectonic Plates". Los Alamos National Laboratory. Pridobljeno dne 27 February 2013. 
  2. Hillis, R. R.; Müller, R. D. (2003). Evolution and Dynamics of the Australian Plate. Boulder, CO: Geological Society of America. str. 363. ISBN 0-8137-2372-8. 
  3. Bird, P. (2003). "An updated digital model of plate boundaries". Geochemistry, Geophysics, Geosystems 4 (3): 1027. DOI: 10.1029/2001GC000252. http://peterbird.name/publications/2003_PB2002/2003_PB2002.htm.
  4. Frisch, Wolfgang; Meschede, Martin; Blakey, Ronald C. (2010), Plate Tectonics: Continental Drift and Mountain Building, Springer, str. 11–12, ISBN 9783540765042  Opredeljen je več kot en |ISBN= in |isbn= (pomoč)Opredeljen je več kot en |ISBN= in |isbn= (pomoč).

Zunanje povezaveUredi