Tihooceanska plošča

Tihooceanska plošča tudi pacifiška plošča je oceanska tektonska plošča, ki leži pod Tihim oceanom. Velika je 103 milijone kvadratnih kilometrov in je največja na Zemlji. Premika se s hitrostjo 56-102 mm/leto v smeti severozahoda glede na afriško ploščo.[1] Plošča vsebuje notranjo "vročo točko", ki tvori Havaje.

Pacifiška plošča

Hillis in Muller sta poročala, da se plošča Bird's Head premika skupaj s pacifiško ploščo.[2] Bird meni, da nista povezani.[3]

MejaUredi

Severovzhodna stran je divergentna meja z Explorerjevo ploščo, ploščo Juana de Fuce in ploščo Gorda, na kateri se tvorijo grebeni Explorer, Juan de Fuca in Gorda. Na sredini vzhodne strani je transformacijska meja s severnoameriško ploščo po prelomnici svetega Andreja in meja s Kokosovo ploščo. Jugovzhodna stran je divergentna meja s Nazca ploščo, kjer se dviga vzhodnotihooceanski greben.

Na južni strani je divergentna meja z antarktično ploščo, ki tvori pacifiškoantarktični greben.

Na zahodu meji na ohotsko ploščo v jarku Kuril-Kamčatka in japonskem jarku, na filipinsko ploščo (konvergentna meja s subdukcijo pod filipinsko ploščo) v Marijanskem jarku, na karolinsko ploščo (transformacijska meja) in kolizijsko mejo na severno Bosmarckovo ploščo.

Na jugozahodu ima kompleksno, ampak na splošno konvergentno mejo z indoavstralsko ploščo, ki se podriva pod njo severno od Nove Zelandije v jarku Tonga in Kermadec, južneje pa še v jarku Puysegur. Južni del Nove Zelandije je največji kos celinske skorje.

Na severni strani je konvergentna meja s subdukcijo pod severnoameriško ploščo v aleutski depresiji ob Aleutih.

Paleogeologija pacifiške ploščeUredi

Pacifiško ploščo skoraj v celoti tvori oceanska skorja, a vsebuje tudi nekaj celinske skorje na Novi Zelandiji, obali Kalifornije in Baja Kaliforniji (Mehika).[4]

Pacifiška plošča kaže po kosih geologijo oceanskega dna od najmlajše do najstarejše v jarkih ob vzhodu Azije (145-137 milijonov let nazaj).

Vsi zemljevidi zemeljskih oceanov kažejo geologijo mlajšo kot 145 milijonov let, kar znaša samo 1/30 Zemljine 4,55 milijard let dolge zgodovine.

SkliciUredi

  1. "SFT and the Earth's Tectonic Plates". Los Alamos National Laboratory. Pridobljeno dne 27 February 2013.
  2. Hillis, R. R.; Müller, R. D. (2003). Evolution and Dynamics of the Australian Plate. Boulder, CO: Geological Society of America. str. 363. ISBN 0-8137-2372-8.
  3. Bird, P. (2003). "An updated digital model of plate boundaries". Geochemistry, Geophysics, Geosystems 4 (3): 1027. DOI: 10.1029/2001GC000252. http://peterbird.name/publications/2003_PB2002/2003_PB2002.htm.
  4. Frisch, Wolfgang; Meschede, Martin; Blakey, Ronald C. (2010), Plate Tectonics: Continental Drift and Mountain Building, Springer, str. 11–12, ISBN 9783540765042 Opredeljen je več kot en |ISBN= in |isbn= (pomoč)Opredeljen je več kot en |ISBN= in |isbn= (pomoč).

Zunanje povezaveUredi