Tetišeri

Tetišeri je bila matriarh egipčanske kraljeve družine v pozni Sedemnajsti in zgodnji Osemnajsti dinastiji.

Tetišeri
Kraljica-žena Egipta
Velika kraljeva žena
Kraljeva mati
Stela of Ahmose Honouring Tetisheri (Egyptian Museum CG 34002) d2.jpg
Stela kraljice Tetišeri, na kateri sta prikazana ona (sedi) in faraon Senaktenre Ahmoz
Rojstvo16. stoletje pr. n. št.
Smrt1540 pr. n. št.
Tebe
PokopNjeno mumijo so našli v grobnici DB320, njena grobnica pa je neznana, verjetno KV41
ZakonecSenaktenre Ahmoz
OtrociSekenenre Tao
Ahhotep I.
Sitdžehuti
Ahmoz Inhapi
Egipčansko ime
t
t
iA17
DinastijaSedemnjajsta dinastija
OčeTjenna
MatiNeferu
VeroizpovedEgipčanska religija

DružinaUredi

Tetišeri je bila hčerka Tjenne in Neferu. Imeni njenih staršev sta znani s povojev mumije, najdene v grobnici TT320 na kraljevi nekropoli pri Deir el-Bahariju.[1] Senaktenre Ahmoz jo je izbral za svojo veliko kraljevo ženo, četudi ni bila kraljevskega porekla. Tetišeri je bila mati faraona Sekenenre Taa, kraljice Ahhotep I. in verjetno faraona Kamoza.[1]

Faraon Ahmoz I. je postavil stelo v Abidosu, da bi oznanil gradnjo piramide in "hiše" za Tetišeri. Ahmoz jo njej imenuje "mati moje matere in mati mojega očeta, velika kraljeva žena in kraljeva mati, Tetišeri".[2]

Pokop, kenotaf in piramidaUredi

Tetišeri je bila zelo verjetno pokopana v Tebah in kasneje pranešena v kraljevo grobnico TT320.[1] Nobena grobnica v Tebah še ni bila dokončno prepoznana kot njena. Mumija, znana kot "Neznana ženska B", bi lahko bila njena in je bila skupaj z drugimi člani kraljeve družine ponovno pokopana v kraljevi grobnici TT320.[3]

Faraon Ahmoz I. je sredi obsežnega pokopališkega kompleksa v Abidosu njej v čast zgradil spominsko zgradbo ali kenotaf. Zgradbo iz blatnih zidakov so odkrili leta 1902. V njej so našli spominsko stelo s posvetilom Ahmoza I. in njegove sestre-žene Amhoz-Nefertari.[4]

 
Ikonični kipec kraljice Tetišeri, ki se šteje za verjetno ponarejenega, Britanski muzej

Odkritelj C.T. Currelly je prepričan, da se pisna omemba Tetišerine piramide ne nanaša na zgradbo, v keteri je bila stela najdena, pač pa na bolj impozantno piramido, povezano z velikim pogrebnim templjem ob njenem vznožju, odkritem leta 1900. Nedavna odkritja kažejo, da tega prepričanja ni več mogoče zagovarjati. Temelji zgradbe, ki jih je Currelly leta 1903 opisal kot svetišče ali mastabo, so se med raziskavami leta 2004 pokazali kot najnižji sloji opečne piramide, zadnje kraljičine piramide, ki so jo zgradili v Egiptu. Odkriti so bili tudi deli apnenčastega piramidiona ali vršnega kamna, kar je dokončno pokazalo, da je imela zgradba obliko piramide. Magnetna raziskava je razkrila tudi opečno ogrado v velikosti približno 70 x 90 metrov, ki je prejšnji arheologi niso zaznali. Vse najdbe se ujemajo z opisanimi na Ahmozovi steli: piramida in ograjen prostor, zgrajen sredi Ahmozovega lastnega pokopališkega kompleksa.

V Britanskem muzeju je kipec kraljice Tetišeri z njenim imenom, ki je verjetno ponarejen

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Aidan Dodson, Dyan Hilton (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt.
  2. Breasted, 1906. Ancient Records of Egypt, section: v. 2. The eighteen dynasty. University of Chicago Press. str. 14-17.
  3. Partridge, Robert. Faces of Pharaohs. The Rubicon Press, 1994. str. 28.
  4. Porter in Moss. Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Statues, Reliefs and Paintings, Volume V. Upper Egypt: Sites. (1st ed.) 2004. str. 91-92.