Tambur (starogrško θολοβάτης, latinizirano: tholobates, dob.'podstavek kupole') ali boben je ime za cilindrični arhitekturni element krožnega ali poligonalnega tlorisa, ki nosi kupolo.[1] Na splošno je v obliki valja ali poligonalne prizme.

Skica cilindričnega tamburja.
Kupola na tamburju – prerez. Tambur je razčlenjen z nizom oken.
Stolnica sv. Pavla v Londonu. Kupola na tamburju / rotondi.

Izvirno se pojavlja v vzhodni cerkveni arhitekturi. Razen kot konstruktiven element, tambur služi kot dodaten vtis višine notranjega prostora in omogoča osvetlitev notranjosti skozi okna v njegovem zidu.[2]

V zgodnejših bizantinskih cerkvah je kupola počivala neposredno na pendantivu, okna pa so bila v sami kupoli; v poznejših primerih je bila med pendantiv in kupolo vgrajena okrogla stena, v kateri so bila okna in to je tip, ki so ga na splošno uporabljali arhitekti renesanse, katerih dela so najbolj znana (primer Bazilika sv. Petra, Vatikan v Rimu.

Drugi primeri tovrstnih cerkva so stolnica sv. Pavla v Londonu ter cerkve Les Invalides, Val-de-Grâce in Sorbonne v Parizu. Tudi posvetne stavbe imajo lahko tambur; kupola ameriškega Kapitola v Washington, D.C., je postavljena na tambur, prav tako številni drugi ameriški državni kapitoli. Panthéon v Parizu je še ena posvetna stavba s kupolo na tamburju.

Tambur reprezentativnih dimenzij in plastične dekoracije (stebri, kolonade) včasih imenujejo rotonda.

Tambur je tudi ime za posamezen del telesa stebra, če ta ni monoliten.[3]

Sklici uredi

  1. Domljan 1966
  2. Domljan 1966; Müller/Vogel 1999
  3. Domljan 1966; Damjanov/Radulić 1967, 253

Literatura uredi

  • Damjanov/Radulić 1967 - Damjanov, Jadranka; Radulić, Ksenija: Tambur, Umjetnost (Likovne umjetnosti), 3. izdanje, Zagreb, 1967., str. 252-253
  • Domljan 1966 – Žarko Domljan: Tambur, Enciklopedija likovnih umjetnosti, sv. 4, Zagreb, 1964., str. 395
  • Müller/Vogel 1999 - Werner Müller; Gunther Vogel: Atlas arhitekture 1, preveo Milan Pelc, Zagreb, 1999., str. 49

Zunanje povezave uredi