Tail-sitter
Tail-sitter je tip VTOL zrakoplova, ki vzleti in pristane vertikalno (na repu - zato ime tailsitter) in se nagne horizontalno za let naprej.
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/Convair_XYF-1_Pogo.jpg/220px-Convair_XYF-1_Pogo.jpg)
Med 2. Svetovno vojno so Nemci razvili tailsitter-ja Focke-Wulf Triebflügel. Imel je tri krila nameščena radialno. Na koncih kril so bili majhni reaktivni motorji. V bistvu je bil po načinu delovanja bolj podoben helikopterji kot letalu. Vzgon je bil dosežen s hitrim rotiranjem kril.
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/Lockheed_XFV-1_on_ground_bw.jpg/220px-Lockheed_XFV-1_on_ground_bw.jpg)
Heinkel Lerche in povojni francoski projekt SNECMA Coléoptère so imel obroč, ki je obdajal rotor (kdaj tudi proprotor) za vzgon. Francoski zrakoplov je poletel vendar ni izvedel tranzicije iz vertikalnega v horizontalni let.
Po vojni so v ZDA eksperimentirali neuspešno s propelerskim Lockheed XFV in z Convair XFY Pogo, ki je uspešno izvedel tranzicijo med vertikalnim in horizontalnim letom.
Pozneje je reaktivni Ryan X-13 Vertijet prvič poletel leta 1955. Zgradili so dva prototipa, ki sta uspešno izvedla tranzicijo.[1]
Velik problem pri tailsitterjih je bil tranzicija v ugodno pozicijo za kontrolirano spuščanje. Zato je bil koncept nekaj časa opuščen, ker so se pojavili drugi VTOL načini, npr. usmerjanje potiska na Harrierju v 1960ih.
Razvijalo so tudi tailsitter verzijo lovca F-16, ki bi vzletal z ladij.
Tail-sitter letala
urediGlej tudi
uredi- Nagibni rotor Tiltrotor
- Nagibni reaktivec Tiltjet
- Nagibno krilo Tiltwing
- Koleopter
- VTOL
Sklici in reference
uredi- ↑ Darling, Jeff (13. junij 2011). »Ryan X-13 Vertijet«. Diseno. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januarja 2014. Pridobljeno 9. februarja 2014.
- ↑ Choi, Charles Q. (19. januar 2010). »Electric Icarus: NASA Designs a One-Man Stealth Plane«. Scientific American. Pridobljeno 27. februarja 2010.