Taşköprüzade

Ahmed Taşköprüzade (طاشكبري أحمد) ali Ahmed ibn Mustafa ibn Halil Taškubrizada (أحمد بن مصطفى بن خليل طاشكبري) je bil osmanski zgodovinar-letopisec, ki je živel med vladanjem Sulejmana Veličastnega. Znan je po svoji veliki enciklopediji biografij, * 3. december 1494, † 16. april 1561.

Ahmed Taşköprüzade
Osebni podatki
Rojstvo3. december 1494
Smrt16. april 1561
StaršiMuṣliḥ al-Dīn Muṣṭafā (oče)
Poklicislamolog

ŽivljenjeUredi

Družina je bila znana kot "Taşköpülüler" (Taşköprüjci), ker je bil Ahmedov stari oče profesor na medresi Muzaferije Hajredina Halila v Taşköprüju.

Taşköprülüzade je začel svoje šolanje pri očetu in stricu Kemaleddinu Kasimu v Ankari in Bursi in končal v Istanbulu. Leta 1525 je bil imenovan za predstojnika Oruč Paševe medrese v Didimotiki in zatem Hadži Huseinove medrese v Istanbulu. Kasneje je deloval kot profesor na več medresah v Skopju in Edirnu. Leta 1545 je bil imenovan za sodnika (kadi) v Bursi in leta 1551 v Istanbulu. Zaradi težav z vidom je bil leta 1554 upokojen in je nadaljeval delo na objavi svojih spisov.[1]

DelaUredi

  • Shaqāʾiq al-Nuʿmāniyya fī ʿUlemāʾal-Dawla al-ʿUthmāniyya (الشقائق النعمانية في علماء الدولة العثمانية) - 'Anemone osmanske ere':[2] biografska enciklopedija del 552 učenjakov in šejkov od sultana Osmana I. do Sulejmana I.. Delo je primarni vir za življenjepise učenjakov in znanstvenikov iz obdobja Mehmeda II.
  • Şaka'ikü'n-Nu'maniye fi-Ulemai'd-Devletü'l-Osmaniye (turščina), ali Şakaik-ı Nu'maniye ve zeyilleri (turščina).[3]
  • Miftāḥ al-Saʿāda wa-miṣbāḥ al-Siyādah (مفتاح السعادة ومصباح السيادة) – 'Ključ do sreče in božje luči'; enciklopedija, pisana v arabščini. Kâtip Çelebi je enciklopedijo razširil in objavil pod naslovom Miftāḥ al-Saʿāda. Slednja je postala osnova za arabsko-latinski in arabsko-francoski prevod evropskih orientalistov Gustava Leberechta Flügela in Barthélemyja d'Herbelota. Prevoda sta bila objavljena pod naslovoma Bibliographical and Encyclopaedic Lexicon in Bibliothèque Orientale.
  • Miftâhü’s-Sa‘âde (arabščina) ali Misbâh-üs-Siyâde fî Mevduât-ul-Ulûm (arabščina); razprave o znanostih tistega časa in piscih na teh področjih.
  • Mevzuat ül-Ulum (موضوعات العلوم) ali Mevḍuʿât-ül-Ulûm (turška izdaja), 'Polja znanosti';[4] Delo je prevedel njegov sin Kemâleddîn Mehmed Efendi.
  • Al-Risālah fī al-Qaḍāʼ wa-al-Qadar (رسالة في القضاء والقدر) - 'Razprava o božjem odloku in sodbi'.[5]
  • Osmanlı bilginleri (Istanbul, 2007)[6] Sufijeva biografija.
  • Nawādir al-Akhbār fī Manāqib al-Akhyār.

SkliciUredi

  1. Barbara Fleming; Franz Babinger; Christine Woodhead (2009). Bearman, P.; Bianquis, Th.; Bosworth, C.E.; van Donzel, E.; Heinrich, W.P. (ur.). Ṭas̲h̲köprüzāde. V Encyclopaedia of Islam (New ed.). Leiden: E.J. Brill. ISBN 9789004161214.
  2. Shaqāʾiq al-Nuʿmāniyya (arabščina). İstanbul: Edebiyat Fakültesi Basımevi, 1985.
  3. Şakaik-ı Nu'maniye ve zeyilleri (turščina in arabščina). İstanbul: Çağrı Yayınları, 1989.
  4. Cevdet, Ahmet, ur. (1895), Mawḍū'āt al-'ulūm (arabščina), Dersaadet.
  5. Abd al-Razzāq al-Qāshānī; Stanislas Guyard, ur. (2008) [1879], Risālah fī al-qaḍāʼ wa-al-qadar (arabščina). Pariz, Kūlūniyā: Maisonneuve, Manshūrāt al-Jamal.
  6. Osmanlı bilginleri. İstanbul: İz Yayıncılık, 2007.